Bodimo si na jasnem, samska ženska pri 35 ne potrebuje moškega.
Sama zna zbiti vrtno uto, sestaviti pohištvo, zvrtati luknje za kuhinjske police. Če bi si pri 20 letih dala povečati joške za dolgolasega frajerja na kitari, ga zdaj niti povohala ne bi več. Odkar se trudi zdravo živeti in zna sama odpirati buteljke, niti kuharski virtuozi ne izstopajo več in jadralci s svojo mičkeno banjo v Portorožu nimajo več šans.

Jebiga, z leti se spreminjajo tudi kvalitete, ki jih ženske cenimo pri moških.

Prva je ta, da vsak doma spi doma. Brez vmesnih ogrevanj tujih postelj.

Druga so skupni interesi. Že samo ljubezen do dobrega pireja in kuhanih hrenovk je včasih dovolj. Ob lupljenjeu krompirja se lahko čisto lepo pogovorita, kak dan je za vama.
»Kako?«
»OK.«
»Kaj novega?«
»Nič.«
»Nobenega trača?«
» Ne.«
»Hmph.«
Potem se lepo skupaj zvalita na kavč in če ti ravno ne tišči nog pod rebra, se nimaš kaj pritoževati.
Ful je pa fajn, da ima pri svojih letih še vse svoje zobe in čim manj putrast vampek. Že sama senca mišice nekje v podkožju nam požene kri po žilah. Dedci, ki se lasem navkljub brijejo do golega, so pa itak težki preseratorji.

Skratka, ko v celi Sloveniji zmanjka znancev, bratov, sosedov in bivših fantov prijateljic, ki jih še ne bi poznale, na koncu obupamo.
In kaj zdaj? Kar tako po barih svaljkat se ti ne da več. Sama tja itak ne zahajaš, če pa greš v družbi prijateljic, tako vneto tiščite glave skupaj, se glasno krohotate in ste tako samozadostne, da noben dedec nima šans. Če si že drzne plačati kako pijačo, dobi sladek nasmeh in brco v rit. Klinc, take smo. Grozne.

Ko se prijateljice celo deževno nedeljo s fanti stiskajo pod kovtrom, te popade bes. Pomanjkanje močnih rok, ki bi ti odnesle smuči v klet in tebe vrgle na kuhinjski pult, je tako frustrirajoče, da se predaš.
In se pod oznako vojne tajne prijaviš na eno izmed tistih spletnih strani. Spletnih strani, ki delujejo po principu: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

Skratka, požreš ponos, si izmisliš seksi ime, recimo Diva Škorpijonka in začneš brskati za fotografijo, ker fotko Adriane Lima, ti avtomatsko zavrne. Še dobro, da imaš pri roki fotke izpred 5 let, ko si prebolela trakuljo in si v koplakah zgledala kot posmeh svojim klasičnim oblinam. Skrito za velikimi očali te res ne bo nihče spoznal.

In se začne dejtanje. Sranje je, ker se tudi oni sramujejo svojega pojavljanja na svetovnem spletu in se skrivajo za nekimi slabimi slikami. Kako naj po sliki njegovega palca, zakopanega v mivko presodim, če je večji od metra in čevapčič. Jebiga, višina je pomembna. Kaj naj sicer s svojo zbirko štiklov?
In greš na prvi randi. Izbereš si en lokalni bife, kjer te živa duša ne pozna in čakaš.

Že ko se pojavi na vratih, ti postane slabo. Bele lanene hlače, beli usnjeni natikači, beli prameni. Jezuskristus… Pa ugotoviš, da je on bolj Harekrišna. Na potovanju po Indiji je preboleval svoje sovraštvo do bivše žene, ki ga je 10 let varala in mu pustila oba otroka. Ki nujno potrebujeta mamo. Pa ti bi bila kar primerna. Dovolj si stara, najbrž tudi dovolj pametna, pa če bi se kar zmenila.
Glej stari, sej ful fajn, Indija je zakon, ampak jaz sploh nočem otrok. Sploh pa ne tujih. Pa hvala za pir.

Drug je simpatičen. Nikakor ni material za seks, je pa za kino. In na Šmarno. Prijeten, prijazen. Ampak takih imam dovolj. Po tistem, ko mi odnese smuči v klet, se moj interes zanj nekako čudežno izgubi.

Tretji pa je res model.

Teži na mojem spletnem profilu. In piše. Prosi. Nagovarja. Pa naj mu bo. Ga vprašam, kako ga bom prepoznala. Pravi, da je Ljubljančan (ali imaš registrsko vtetovirano na čelo), visok, atletski, star 38 let in da mu manjka 1 zob. 1 zob!!! Kak zob, kir zob? Nekaj muti, da ne ve točno…. Človek, pa ne moreš biti tak pujs! Takrat me pa začne matrat firbec. Se predam. Da se dobiva v fini gostilnici na kavi. Tik preden se poženem iz službe, da slučajno ne bi zamudila, ker mi gre zamujanje neskončno na jetra, mi pošlje SMS, da bo malo zamudil: ker je na Šmarni ful gužva. Ne me jebat! Brez zoba (kar predstavljam si ga brez enke), prešvican in usran!
Spremenim plan in se dobiva v kafiču na avtobusni postaji pod Šmarno. In kaj je na splošno ta obsesija s Šmarno goro? Po njen plezajo samo še obupani, samski moški? Ali samo lažejo, da skoz hodijo v hrib, da bi izpadli težki frajerji?
Že na kilometer ga prepoznam. Ko se zasmeje, se veselo zasmejem  z njim. Sicer mu ne manjka enka, pač pa dvojka. Pa človek božji, saj ne moreš hoditi po svetu brez zoba! Njemu se to ne zdi nič takega. Zobje so dragi, dokler lahko še je kotlete, nima nobene potrebe po novem zobu. Ne pozabimo, da  v službi dela s strankami…

Po hitrem postopku se spokam in skrijem. Zamenjam telefonsko številko in si prebarvam lase. Da me slučajno ne bi kdaj kje ustavil. Naknadno zvem, da je doma iz Litije, da je star 44 let in da si ni lani na kolesu zbil zoba, temveč tak hodi naokrog odkar ga poznajo. Se pravi, da ni samo škrbast, temveč tudi lažniv!

Potem sem šla še na eno kavo. S tipom, ki je pravkar prikruzal iz Indije. Bil je tako drobčken, da bi mu že en rižek zlomil nogo. Ker je od trakulje minilo že kar nekaj let, si z njim res nimam kaj pomagati. In kaj je sploh s to Indijjo? Je to ena nadgradnja Šmarne gore. Če nimaš za Indijo, greš pa na Šmarno…

Bilo je še nekaj modelov. Vsak je bil po svoje ubrisan. V soboto grem še na eno kavo. Na sliki zgleda ful dobro. A ga imam na sumu, da je zretuširal enega kitarista. Ne morem ugotoviti, kdo bi bil, ampak se mi zdi, da sem ga nekje že videla.
Mogoče je pa Slash!
Kolikor vem, ima vse zobe, radiator na trebuhu in en velik šop las… Če bo hotel, si dam še joške povečat!