• About

MOJ B®LOG

~ Urška Podojstršek

MOJ B®LOG

Monthly Archives: januar 2012

Zakaj moški ljubijo zoprne ženske!?

29 nedelja Jan 2012

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA, PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

bivša punca, fatalka, konec razmerja, ljubezen, ljubosumje, mrha, prepir, razmerje, zopne ženske

Najbrž zato, ker na začetku niso bile zoprne. To je dokaj logična razlaga.

Ženske, ki znajo strastno težiti, noreti, zasledovati, preverjati, zmerjati, so pogosto tudi strastne ljubimke. Nič jim ni težko, nerodno in nikoli jim ni dovolj. Zagotovo je tudi to eden od razlogov, da kmalu  moški postane  kot čigumi.

Naj poudarim,  da to niso neki papki, ki načeloma ne znajo reči ne. Kje pa! To so orng deci, katerih število ljubic je vedno bilo premosorazmerna z njihovo višino.

Danes sem dva spraševala, v čem je čar teh zajebanih bab?  Komplimentov ni bilo ne konca na kraja. Ker so kul. Ker so mistične. Neobvladljive. Ker je biti ljubljen od take mrcine neskončna čast! In ker nikoli ne veš, kaj te čaka.

A prijateljice kmalu vidimo, da ga ima vešča v precepu. Nikamor več ne gre z nami. Nekajkrat jo je sicer povabil na naše večerje, a je kmalu ugotovil, da nima smisla. Postal je samo še senca sebe. Mačo, ki je vedno  najbolj nakladal, plesal z najbolj vulgarnimi gibi in oblajal vsako, ki mu ni ušla v drevo, je postal ševkajoči kuža, ki je skrbel samo za veščino dobro voljo. In njene želje.

Ona je samo sedela tam in streljala z očmi.

Drug tip tečne ženske je babnica, ki pride v družbo in je cel svet samo njen. Saj ni hudobna. V njej najbrž ni niti malo žlehtnobe, je pa naporna ko hudič. In ljubosumna, da se stene tresejo. Tu je veliko vpitja, metanja krožnikov, a tudi ogromno objemanja in solz. Pa da ne pozabim vzbujanja pozornosti na karaokah, kjer ostale cvileče živalce nikakor ne pridemo do izraza.

Potem so tu še resnične fatalke. Lepe seksulje z enkratno kariero in službenim avtom. Ravno prav okroglo zadnjico in svetlečo šobico. Mrhe, ki z dragimi štikli pohodijo vsakega na njihovi svetleči poti.

Zato vsake toliko izgubimo kakega prijatelja. Ki se potem čez leta z zlomljenim srcem privleče nazaj v naš objem.

In ne pozabimo, da nobeden od njih punce ni pustil. A-a. Tega moški enostavno ne znajo. Raje stisnejo zobe in bebavo pustijo, da mu zarijejo ošiljeno peto globoko  v srce in vztrajajo v razmerju polnem razbitih krožnikov, razpacane maskare in globokih sledi njihovih nohtov na avtomobilu.

Pa veste zakaj?

Ker je tako najbolj komot. Ne da se jim več iti čez proceduro spoznavanja nove punce in njenih fint, grozljivih prvih zmenkov, prestrašenih prvih seksov in nedeljskega kosila z njenimi starši. Ker je sam iti na potovanje res bedno in ker je dvoposteljna soba ugodnejša od enoposteljne. Ker imaš potem dober razlog, da jo z mirnim srcem varaš. Ali pa enostavno zato, ker bi bila kdaj kaka klofuta več vredna od dolgih pogovorov in živčnih zlomov.

A pretepanje žensk je danes kaznivo dejanje, predvsem pa se to ne dela!

Čeprav bi si včasih katera res zaslužila, kako po riti. Not in a sexy way…

Pa tu ni problem v ženskah. Saj za vsako rit šiba raste… In zagotovo bo slej ko prej dobila svojo porcijo.

Resnični problem je seveda v moških, ki so ene navadne riti. In ne znajo reči ne. Vsake toliko bi morali pošteno usekati po mizi.

Takrat sicer postavijo razmerje na kocko. Možna sta namreč samo dva scenarija.

Ali bo omedlela od njegove možatosti in ga začela po božje častiti ali pa bo še bolj znorela in ga za vekomaj nagnala.

Kar je edini način, da se je reši. V primeru, da bi jo on hotel pustiti, bi moral zamenjati stanovanje, službo in telefonsko številko. Nekateri bi mogoče morali zamenjati tudi celino.

Zato naj odžalujejo svoje, potem pa vsaki taki, ki ga je pustila, pošljejo velik šopek rož.

S tem, ko ga je vrgla iz stanovanja, mu je naredila največjo uslugo na svetu!

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Sovražim razprodaje

23 ponedeljek Jan 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ Oddaj komentar

Značke

kavbojke, krompir, McQueen, omara, razprodaje, seksi cunje, zelje, škornji, štikli, čevlji

Najbolj od vsega sovražim vse steklene površine v štacuni. Vi se lahko delate, da temu ni tako, a ni ga junaka, ki ne bi tu in tam lovil svojega obrisa v njih. Jaz takrat skoraj skočim iz kože:
»Kdo je ta pretepena žival, ki tako žalostno gleda?«
Aja, jaz sem. Fak, tole je res slabo… Tečna v šopingu sem smrtonosna.

Zapodim se med obešalnike in viham nos nad ofluznjenimi majicami za par evrov. Naj gredo v rit, jaz teh črev ne bom nosila. In nadaljujem krožno potovanje po štacunah.

Iskreno sem užaljena, ker me vratar v fensi šmensi štacuni ne prepozna in zanese ven, kot sva se nazadnje zmenila. Še danes jem samo krompir in zelje, zaradi tistih presnetih čevljev izpred dveh mesecev! Bi se ta zeljna dieta vsaj kje poznala, o, ne, kje pa! To pa ne! Nujno potrebujem vsaj dva para novih kavbojk. Nisem jaz kriva, če naš pralni stroj tako čudno pere, da so mi potem vse cunje preozke.

Potem sledi še ena batina okrog kepe.
»Gospodična, imate te čevlje v večji številki?«, me sprašuje ena teta v krasnem pelcmatlu. Takrat ostanem brez besed, ker ne vem, s katerimi bi jo najlažje pokosila. Dokler ne zagledam svojega čevlja s tržnice v Bangkoku v njenih rokah! Takrat se sladko zlažem:
» Gospa, tile so pa moji, naravnost iz Pariza. Po meri narejeni. Po moje jih v Slovenij ne boste dobili!«

Ja, ja, saj mi je potem hudo, ko vidim, kako prebledi in se od sramu skoraj pokoplje, pa kaj me briga! Kaj ima moje čevlje za vlačit po rokah? A ne vidi, da imam drugega vsega enega pošvedranega na nogi?

No, danes me je pa en predrzen mulc vprašal, če prodajamo ene bedne superge številka 48? Sem ga gladko odpikala z vprašanjem, če mu izgledam prodajalka. Mulc je že skoraj prikimal, potem pa so mu očitno začeli delati klikerji in se je raje začel rikverc umikati proti kabinam.

Na razprodajah očitno obstaja nek poseben fenomen. Ko se ti noga skrči za številko ali pa ti rit hitro zraste za dve.
Gospodično prodajalko zelo lepo vprašam, če ima McQueenove škornje števila 38 in ona hitro odhiti v skladišče. Srce mi zaigra in kar ne morem verjeti lastni sreči, da jih še niso prodali, ko se mi približuje s škatlo v roki.

»Imamo! Številko 37!«

Pa jo gledam. A ti misliš, da bom samo zato, ker so znižano za 90%, zdaj z deformiranimi prsti krevsljala po žuru? Ali ljudje dejansko tako noro kupujejo?

Potem jo prosim za kavbojke ene mini številke. Ne, ne povem vam katere! In mi prinese dve številki večje v pasu in eno številko prekratke. In se spet vprašam isto vprašanje – ali je res treba vse pokupit samo zato, ker je znižano?
No, na Koroškem imam eno sosedo, ki zmeraj kupi dva para enakih škornjev:
»Če so bili pa tako strašno poceni!« Taista gospa je tudi kupila kolo na razprodaji v Hoferju kljub temu, da še v življenju ni sedela na kolesu. In najbrž nikoli ne bo. Stara je 76 let.

Jaz imam samo en predlog. Poleg vseh popustov, nakupov na obroke, nočnih šopingov in vrtcov za otroke poblaznelih mam – dajte nam namesto vseh pik zvestobe raje popuste pri nakupu nove omare.
Jaz jo namreč nujno potrebujem.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Najboljši žur v mestu

22 nedelja Jan 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

chef, Gurmani, klub, kruh, kuhanje, morska hrana, mso, ples, recepti, Sakručna, solate, vino, žur

Iskreno upam, da ima vsak izmed vas svojo klapo. Tiste nasmejane spremljevalce življenja, ki delajo probleme manjše in brezvezne dni polne nepozabnih spominov… Tudi takih, ki se jih ne zjutraj ne spomniš…

Odmislimo plazenje na Nanos, smučanje skozi neprobojno steno megle in spomladanski tek med presušenimi obsedenci z zdravim življenjem. Včasih je treba narediti vse tisto, kar se ne sme. Spiti vse, kar ni prišraufano, in skaditi vse, kar vsaj na kilometer spominja na čik.

Je pa res, da stiskanje pod gobico ni vredno spodobnega človeka. V eni roki imaš primrznjen kozarec vina, v drugi se ti trese cigaret, mimoidoči pa te gledajo s pomilovanjem v očeh. Marš!

Zato vam predlagam najboljšo možno rešitev: žurko s konceptom!

Kje?Klub gurmanov Skaručna. Pa ne tista uiber znana gostilna, kjer se je mastil Pavarotti, temveč nikoli odprta gostilnica za njo.

Šank? Pokroman.

Apertitiv? Obvezen.

Predpasnik? Vsak dobi svojega.

Jedilnik? Vse kar ti srce poželi. Od domače salame do pečene gosi v krušni peči. Juhe. Kruhi. Štruklji. Namazi. Solate. Meso. Pečeno in surovo. Jastogi. Najprej živi, potem kuhani. Začimbe? Tudi tiste, za kater nisem še nikoli slišala.

Glasba? Za plesat!

Kajenje? Dovoljeno.

Kdo kuha? Vsak je dobrodošel! In vsaka dobi poljub na lice. Na Facebookovi strani Kluba gurmanov Skaručna edino preverite, če pride tudi vaša bivša. Takrat obisk odsvetujemo. Marko je namreš znan po svojih ostrih nožih.

Kako poteka? Aperitiv, sekljanje, kozarec vina, juha, kozarec vina, potem se melje, stepa, pasira, kozarec vina…. Ob vsem tem strašno prijetnem delu, je veliko časa za debate. In smeh. Predvsem veliko slednjega.

Zelo pomembno? Si pri koritu spoznavanja ljubiteljev dobre hrane. Ženske si lahko izberejo moškega po svojih kriterijih.

Na voljo imajo moške, ki znajo sekljati čebulo. To so neustrašni borci, ki se ničesar ne ustrašijo – zakona, otrok in sitne tašče. Zagotovo so vredni vsaj enega testnega kroga.

Potem so tu tisti, ki znajo mešati majonezo iz zapestja. Pri takem se ti ni treba bati, da ti bo kratil spanje. Če ne boš za akcijo, ima tisti pravi gib, da si bo znal pomagati sam…

Predvsem pa sem prepričana, da bo največji naval na tistega frajerja, ki bo znal mesiti testo za kruh. Pod njegovimi prsti bo krasno vzhajal in s tem interes žensk, da zmesi tudi njihov… hrbet.

Moški bodo zagotovo navdušeni nad žensko, ki se bo javila, da pomiva posodo. Ta bo prva zginila s tržišča.

Kakorkoli obrneš, je to žuranje s konceptom zagotovo najboljše ubijanje več muh na en mah. Lahko tudi z loparjem za kruh.

Če ne bo hotela iti s tabo, imaš dve možnosti:

a.) jo lopneš z loparjem po glavi in vlečeš domov

b.) jo pelješ za šank in postrežeš steklenico malinovega šnopsa.

Zmaga je zagotovljena. Saj veste, kako to gre – ljubezen gre res skozi želodec!

 

 

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Prijateljstvo na erotične hlape

16 ponedeljek Jan 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 4 Komentarjev

Značke

erotika, Leeloojamais, moški, prijateljstvo, razmerje, samo priajtelja, seks, ženska

Najbrž misliš, da izjeme potrjujete pravila. Figo! Tu ni izjem.
Moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja.
Ja, mogoče se res nikoli nista res dala dol, a zagotovo ga nisi izbrala za najboljšega prijatelja, ker se ti je zdel tako simpatičen, ko je z bukovimi očali lutal po knjižnici, ali zato, ker bi tako lepo prepeval v cerkvenem zboru?!
Zagotovo ti je padel v oči, ker je imel božansko telo. Ali pa je pripovedoval najbolj ogabne vice. Ker je prepotoval svet in je ob sončnem vzhodu sanjaril o tibetanskem stranišču pod milijonom zvezd.
Ne, čisto nič od tega ne drži? In sta prijatelja že od pamtiveka, a nikoli ni niti fižolovim kolom namignil, da bi lahko kaj bilo?

Aha, potem se te pač boji, kot hudič križa, a to nikakor ne pomeni, da si tega ne želi. Nekoč  bo zbral pogum in te bo povabil v kino. Če bo pa še dolgo čakal, lahko tudi na valček v dom ostarelih. Zagotovo. Boš videla.

Prepričana sem, da se ne druži s tabo samo zato, ker si tako zabavna, ker imaš najboljši skiro v mestu ali pa zato, ker imaš stanovanje v centru. No, tale s stanovanjem zna bit dober razlog za ljubezen, a sem prepričana, da je vate zaljubljen že od nekdaj.

Mogoče si pa ti vanj, a ti še ni kanilo. Ker nikakor ne ustreza kriterijem tvojega idealnega moškega. Je premajhen, nima črnih oči in ima absolutno preveč kosmate roke. Hodi rahlo na iks, je bolj motoričen debil kot ne, se boji hitrosti in ne posluša Avsenikov.  Ti pa ne poznaš skupine Leeloojamais in, kar je tujih bendov, in ga s tem vedno spraviš v smeh.

Kljub temu , da mu gre na živce, ker ne poznaš arhitektov, slikarjev in oblikovalcev, te čaka.
Ali pa je nekoč bil zatreskan vate. Ali pa ti vanj. Ali pa šele bosta.
Pa to nikakor ne pomeni, da bosta nekoč skupaj. Mogoče bosta samo seksala…
Rada bi samo povedala, da se vsako prijateljstvo v enem obdobju kuri na erotične hlape.
Noben moški in ženska nista prijatelja samo zato, ker rada skupaj hodita po razprodajah. A-a.
Zmeraj je zadaj ena finta. Vsak mora poiskati svojo! Pa naj te ne bo sram.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Sovražim prodajalce avtomobilov.

13 petek Jan 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ Oddaj komentar

Ker me vedno imajo za glupo babo.

Prvi mi je rekel, da sem prevrtela kilometre.
Preden sem skočila pokonci in mu zagrozila s kleščami za lomljenje orehov, sem si v glavi še predstavljala, kako s svinčnikom vrtim kilometre nazaj.
Drugi mi je rekel, da sem se z avtom zagotovo rolala po kakem bregu, ker je bil cel obtolčen. Takrat sem se spomnila, kako sem se res enkrat rolala po hribu navzdol. Le da je bilo to v športnem avtomobilu in sem se od strahu polulala.
Halo?
A vidiš na mojih svetlo modrih sedežih kake madeže?
Neee, tisto je ledeni čaj, kreten! Povohaj, če ne verjameš. No, ni hotel…

Potem sem izbrala drugo tehniko. V miniču in štiklih sem se potikala med jeklenimi zverinami in se delala strašno poznavalko. In si šla neskončno na živce. Postala sem točno taka avša, ki so mi vedno šle na živce. Z joški in veliko ritjo želi doseči svoje.
Fej in fuj!
Kaj pa doktorat in Prešernova nagrada nič ne pomenita?
Nope, pri prodajalcih avtomobilov si jo lahko zatakneš točno tja, kamor te pozimi najbolj zebe! No, saj ne, da ju imam. Doktorat in Prešernovo nagrado.

Končno sem našla avto po svoji meri. Nizek, hiter, strašno hudoben.
Takrat se za mano glasno odhrkne en mali gospod z nogami na O. Na glavi ima mesečno zalogo kreme za otroško ritko, na ksihtu pa izraz velikega frajerja.
Eden drugemu sva se nasmihal, trosila puhlice, on je trobezljal , kam bi me odpeljal s tem avtom, jaz sem plahutala s trepalnicami. Dokler ni prišel na vrsto biznis. Za moj avto mi je ponudil manj, kot jaz zagonim za šminko na mesec, jaz pa sem mu grozila z inšpekcijo za oderuške barabe in poboljševalnico.

S tistimi štikli sem odkrevsala proti domu in daleč za sabo vlekla povešen nos.

A prave šefle se ne damo. In smo stopile skupaj.

Jaz sem bila pobudnica projekta, druga je bila finančnica, tretja je specialistka za avtomobile.
Izgledalo je pa kot reklama za Kill Bill 3.
3 fatalke.
Vse v črnem.
Skrite za ogromnimi sončnimi očali.
Zgornja ustnica se nam je tresla, ko smo pred salonom splezale iz mojega prastarega twinga.
Puf. Puf. Puf.
Smo korakale in se zibale v bokih.
Ustavile smo se sredi salona in pokazale na rabljeno škodo, ki sem jo hotela imeti.
Šefla št.1 je splezala pod pokrov motorja.
Prsi so grozile, da ji bodo padle pod akumulator.
Šefla št.2 je zakurbalala avto in tiščala na gas. Št. 1 ji je s prsti kazala gor in dol, smerniki so plesali kot nori, jaz pa sem stražarila.
Zdaj nam pa nihče nič ne more.
Št. 1 je pokazala, da je z avtom vse v redu.
Št. 2 je si je prižgala čik in tudi zadovoljno pokimala, ker je avto imel pepelnik.
OK!
Kupimo!
Takrat se ozremo naokoli… nikjer nikogar. Samo zdolgočasena čistilka je vlekla sesalec po salonu.
Fak, salon je v nedeljo zaprt…..

Na koncu smo se predale.
Jaz sem poslala fanta kupit nov avto.
Št.1 pozna hišnika od bratranca od mehanika v avtosalonu.
Št. 2 pa še zmeraj ne ve, kak avto bi imela.
Nazadnje smo jo videli, ko se je sredi zime vozila naokoli s testnim kabrioletom, smučarsko čelado in smučarskimi očali na glavi….

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Čarovnik Virant in Jankovičeva papiga

11 sreda Jan 2012

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ Oddaj komentar

Državni zbor RS.
Jankovič ima s sabo papigo, ki čarovniku Virantu zmeraj uniči čarovnijo.
Virant čara, čara, tik pred koncem pa papiga zgobca v čem je finta:
“V rokavu ga ima!” ali pa “Iz klobuka ga bo potegnil!”
Virant bi jo utopilv žlici vode, a je pač ne sme.
Naenkrat se stene zatresejo in palrament se sesuje v prah.
Preživita samo papiga in Virant.
2 dni sta skupaj zasuta v kleti, potem pa papiga zine:
“OK, stari, predam se, kam si skril Jankoviča?”

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

RUBRIKE

LISICA KUHARICA LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA PAVLA ŠVOH TETA IZ PLIBERKA ŠTIKLE & RUKZOK

Lisicamica tvita!

  • Ko je vintage del vsakdana... http://t.co/pRLoa3FRRH 5 hours ago
  • Ce na #kompas ze na veliko odpuscajo, potem naj najprej odpustijo direktorja marketinga... http://t.co/FWFPXMdUbv 8 hours ago
  • Binkostni coli. http://t.co/CgM3iibZGE 10 hours ago
  • A lahko Mojca ze enkrat neha govoriti, kot bi brala pravljice? Nismo vsi zabiti ko hidrant. #evrovizija 22 hours ago
  • Road. Trip. Poln. Tank. http://t.co/o9v3yxtfJj 23 hours ago
Follow @lisicamica
januar 2012
M T W T F S S
« Dec   Feb »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.

Meta

  • Registriraj se
  • Log in
  • Entries RSS
  • Komentarji RSS
  • Blog at WordPress.com.

Recent Posts

  • Kadilci smo najbolj zabavni
  • ŠIFRA: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.
  • Vdovci, ločenci in zeleni zajci
  • Je Argeta grešni kozel? Ali je vsega kriva Hana Suralova?
  • Zdrava mera ljubosumja

Top Clicks

  • twitter.com/lisicamica
  • twitter.com/lisicamica/st…
  • twitter.com/lisicamica/st…
  • had.si/blog/2011/12/07/bl…
  • zibelka.si/blog
  • facebook.com/profile.php?…
  • t.co/o9v3yxtfJj
  • lisicamica.files.wordpres…
  • imwatch.it/si-en
  • lisicamica.wordpress.com/…

Blog at WordPress.com. Theme: Chateau by Ignacio Ricci.

loading Prekliči
Post was not sent - check your email addresses!
Email check failed, please try again
Sorry, your blog cannot share posts by email.
%d bloggers like this: