Tag Archives: ljubezen

Ljubljanski švalerji, playboyi in ostali pozerji

02 nedelja Dec 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 4 Komentarjev

Značke

, , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Najdete jih povsod. Ni potrebno dolgo iskati…

Še najraje se potikajo po posebnih dogodkih. Pa s tem ne mislim prižiganja lučk v stari Ljubljani ali partizanske komemoracije v Dražgošah. O, ne. Predvsem imajo radi sprejeme in prireditve, kjer so na pol gole hostese in kjer teče brezplačni alkohol iz rek v oceane. So celo tako zelo posebni, da najraje vstopajo pri zadnjih vratih. Ne zato, ker bi jim njihove oboževalke že na glavnem vhodu slekle hlače, temveč zato, ker jim tako ni potrebno plačati vstopnine.
V bistvu zmorejo iz sebe narediti najbolj želeno blagovno znamko.

Včasih so celo tako prijazni, da v ljubljanske Benteke pripeljejo svoje golobice. Vabilo izgleda takole:

Švaler (se javi po 3 mesecih molka): »Živjo, a mi lahko zrihtaš karto za Pasjo procesijo?«

Golobica: »Joj, morala bi poklicati frenda od frenda od prijatelja, mu zglancat avto in speči potico,  da dobim kako karto zastonj.«

Švaler: »Aha, potem to pomeni, da se ne rabim več sekirat? A bi mi lahko karto potem pripeljala kar domov?«

Golobica: »Ja, no, pa bom.« (V mislih že preračunava, koliko kavam se bo morala odpovedati, da bo lahko kupila orehe za potico).

Švaler: »No, lahko pa prideš pred žurom pome, bova spila enega, potem me pa lahko zapelješ do tja. Pa, prosim, obleci kako kratko krilo, visoke pete in ne pozabi na šminko.«

Golobica (Se ponosno odpoveduje zimskim škornjem): »Kdaj pa? Kam pa?«

Že nekaj časa sem prepričana, da v Ljubljani (in najbrž imajo podružnice po celem svetu), obstaja Akademija Švalerizma in manipulacije.

Vanjo sprejmejo samo moške, ki so do svojega 18 leta dokazali, da so nekaj posebnega. Prvi temelj je lepota. Absolutno morajo biti zelo brihtni.
Zmagati morajo na tekmovanjih: Kameno lice, Žlampam in preživim, Nisem bil jaz!, Sem na jeziku gor zrasel. Super je, če obvladajo vsaj en inštrument in so prebrali 50 odtenkov sive.

V četrtem letniku imajo potem usmerjeno izobraževanje, ki se loči na več smeri. Lahko izbirajo med:Milivojevičeve lažnive formule ljubezni, Freud za ženske, Kako skriti podočnjake, Nategni in pobegni itd.

Vsako leto je nekaj novih diplomantov, ki zaključijo  z odliko in se odpravijo v svet.

Njihova prva destinacija po diplomi je preverjanje znanja na študentskih žurih. Najraje izbirajo med KMŠ-jem in brucovanji po študenstkih domovih. Tam imajo neomejen nabor preprostih in iskrenih deklic s podeželja, ki jim njihova pozornost neskončno laska. In so ubogljive. Na njegovo prigovarjanje si odstrižejo lepe lase in pol štipendije zapravijo za ultra moderno pričesko pri ultra zanem frizerju, drugo polovico pa za moderne štikle in fensi sončna očala.

Ko diplomiranec opravi prvi podiplomski izpit, se odpravi med višje leteče golobice. Te se v jatah zbirajo po nobel lokalih. To pomeni, da imajo več denarja od študentk in znajo z jezikom nazaj usekat, ko jih švaler prvič pošlje po čike. A nimajo šans. Preden se zavejo, mu zjutraj pripravljajo vroč kakav in tečejo v pekarno po sveže rogljičke.

Najtežji del magisterija iz Švalerizma in manipulacije predstavljajo razočarane ženske. Vsako popoldne jih najdeš na aerobiki ali Šmarni gori. Vse so že videle in preživele že vsaj enega njihovega sošolca. Poznajo že skoraj vse prefinjene finte in laži.

To je za švalerja največji izziv.

Takrat udari na polno. Pred zmenkom naštudira njen FB profil in v avtu naštima njen zadnji youtube posnetek. Še enkrat prebere pesmi preroka Hafisa in ponovi Minatija. Z njo hodi na vse tiste imetne žure. Ji drži lase medtem, ko ona čisto nič glamurozno spi z glavo v WC školjki. Niti ne pobegne, ko mu kupi darilo za obmesečnico.

Predvsem se pa radi delajo skrivnostne. “Uuu, moja preteklost je taaako zanimiva! Tu pa tam pove, kako je žural s Stingom, bos splezal na Kilimanjaro ali pa rešil ljubimca od Billa Gatesa pred morskim psom.”

Samo ne sprašuj ga osebnih vprašanj. Ker ne boš izvedela nič. Pa ne zato, ker ne bi hotel povedati, temveč zato, ker ni kaj povedati. Kar vidiš, to dobiš. Sicer je mogoče lepo za pogledati in so ti njegove oboževalke favš, a kar naj ga imajo. Diplomiranega švalerja, ki nikoli ne bi opravil izpita iz Ljubezni. Ali pa tudi… a samo pod pogojem, da bi govoril o ljubezni do samega sebe.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika besede »švaler« ni. Ker si tega ne zaslužijo. No, ali pa zato, ker je v resnici hrvatizem. Kdo bi vedel.

Vsemogočne ženske ali Lassie se vrača

24 Četrtek May 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH, ŠTIKLE & RUKZOK

≈ 1 komentar

Značke

, , , , , , , , , , , , , ,

Zagotovo je vsaka izmed nas kdaj popokala kufre, z njegovo zobno ščetko zribala wc školjko, se mu polulala v stekleničko s parfumom in odbezljala, kolikor so jo nesle noge.
A hudič je, ker je v skupnem domu pustila še vsaj polovico čevljev, kup posušenih maskar, smučarsko opremo ter ta velik nahrbtnik. Kar je barabinu dalo vedeti, da zgodba še zdaleč ni končana.

A pametna gospa mu zabije zarjavel žebelj skozi nogo in se začne po mestu sprehajati z znanim vaškim motoristom. Pred gostilno vehementno zajaha njegovo mrcino, si na ta drage pramene porine eno zblajhano kahlo in se odpravi na morje.
Zlobne jezike sicer zanima, kam bo vtaknila odseljeno polovico štiklov, a baba res gre. Na drzno potovanje do Poreča z dvema paroma kopalk in enimi šlapni.
A ne mine dan, ko ji postane žal. Ker brez svilene oblekice je samo ena izmed mnogih, ki v mestu topijo celulit pod trdim ledrom. Še kr butasto. Če mene vprašate.

Kakorkoli, te babnice imajo potem novega fanta. Ki je čudovit. Ima potetovirane roke, trenira eno izmed vzhodnjaških borilnih večin, kar je odlična podlaga za tantrični seks, ima več las kot njen bivši in najbrž kako mišico več. Vsekakor pozna vse gostilne, kjer so motoristi zaželjeni, radler in žagovinasti čevapi pa strašno poceni.

Hm. Gospa se je rahlo zaklala, mar ne? Ona bi šampanjček in lososa, tako pa vsak vikend kinka na motorju in ima čisto ožuljeno rit. Takrat ji postane rahlo žal za luksuzom, ki ji ga je nudil bivši. Kljub temu, da je z njim morala hoditi na orgelske koncerte, debatirati o Kantu in Lacanu, jesti samo zelenjavo in tu pa tam odpotovati bogu za nogo. S ta velikim nahrbtnikom. Brez koles.

In Lassie se začne vračati.
Najprej z zoprnimi komentarji. Da je on kriv, da je madam nesrečna. To ženske res obvladamo. Težit moškim, ki smo jih zapustile.
A zdaj se pa tam kr z enimi zajčicami potikaš po lokalih? A te ni sram? Cela Slovenija je videla njeno spodnjo frizuro, a si res tak cepec, da jo moraš prijeti še v roke? Aha, a zdaj boš pa doma imel žure in kadil v kuhinji? Ko sem pa jaz hotela kake prižgati, si dobil napade astme?
Ubogi moški se potem posipajo s pepelom, opravičujejo in razlagajo. Ko so res že čisto sivi v glavo, gospa prijadra nazaj. Naduta in velepomembna.
Najprej po kotih preveri, če so kje bolj blond in bolj dolgi lasje od njenih.
Pogleda v smeti, koliko praznih steklenic se valja v njih.
Če vse štima, se privoli preseliti nazaj.
On, on mora pa pred njo posipati vrtnice, ji poljubljati noge in omedlevati od sreče.

No, drage gospe, naj vam povem.
Če imate srečo, se bo to zgodilo zgolj in samo enkrat.
Ko boste želele še eno poletje preživeti same, v družbi mišičnjakov, ki so na plaži oh in sploh, na stranišču pa berejo Montignaca, potem se kar sprijaznite z ločevalno dieto za vse večne  čase.

Moški so včasih res naivni. A ločevati znajo zelo dobro.
Dvakrat ne bodo nosili tvojih kufrov nazaj v osmi štuk. Drugič jim bo popolnoma vseeno, kako žal vam je. In bodo šli s prvo sosedo na pivo. Mogoče potem celo v posteljo. Brez pike slabe vesti.
Zato drugič spakirajte vse.
Da ne boste kdaj na Krvavcu srečale kake gospodične v čudno znanem kombinezonu…
Nimaš kaj, očitno imate res dober okus. Mogoče za cunje, za moške pa skoraj zagotovo ne…

Moški prehitevajo po levi strani

14 ponedeljek May 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

, , , , , , , , , , ,

Če smo bile ženske še do pred kratkim prepričane, da držimo boga za jajca, jih vedno bolj dobivamo po piskru.
Ko smo me tlačile svoje zrele prsi v drage korzete, si kupovale male avtomobile z velikimi gumami, v službi zganjale hudiča in pol ter mamile divje mladiče, so naši vrstniki lepo tiho pripravljali veliko ofenzivo.

Govorimo o prvi generaciji ločencev, zagrizenih karieristih in vseh tistih, ki so naenkrat pogruntali, da so se iz buksljev z debelimi očali in hlačah na črto, prelevili v greha vredne samce.
Prišel je čas za maščevanje!
Nič več ne jočejo za bivšimi, ki so jih leta dolgo buzerirale. Danes se jim samo še smilijo in do njih ne čutijo niti trohice sočustvovanja. Če je bila ona v njunem razmerju oh in sploh lepotica in on ubogi sluga, je danes vse obratno.

Takrat so v družbi tiho sedeli in ji pustili, da ona šarmira, se spogleduje, on pa mora biti neskončno hvaležen, ker blagovoli iti z njim domov. Kadar so bili prav posebej pridni, so lahko zlezli pod njeno odejo, pa še to ob nedeljah in velikih praznikih.

A ni hudič, da so nekje prebrali in izračunali svojo pravo vrednost. Nič več ne sedijo s sklonjeno glavo, temveč v tistih zlizanih kavbojkah v seksi ritmu tapkajo z nogo, tresejo led v viskiju in samozavestno kažejo bele zobe.
Odkar jim ni treba v stari trenirki odnašati smeti in pred hišo vlačiti kosilnice, imajo čas za rekreacijo. Rožnik je poln nabitih mišic in testosteron spravlja leve v živalskem vrtu v ljubosumno rjovenje.
Zdaj pa mi vi povejte, zakaj bi taki plemenski biki potrebovali štrik okrog vratu?

Predvsem imajo vsi enak problem. Kako ostati samski.
Slej ko prej najdejo spremljevalke, ki jim ne grejo na živce že po nekaj dneh. Ki jim ne pošiljajo SMSov s čudnimi znaki, ki naj bi pomenili poljube. Ki ne skačejo v pogovore starejših in ne komplicirajo pri posteljnih akrobacijah.
A glej ga zlomka, na koncu se mladički zafrknejo.
Ker želijo biti pozorni. Prijazni. Nepogrešljivi.
Vstopiti hočejo pri zadnjih vratih.
Z dragim darilom. Lahko je to najnnovejši Diorjev parfum ali pa rdeča pentlja okrog vratu spodaj pa nič.

Takrat je zgodba na začetku konca.
Sam si lahko kupi še dražji parfum.
Če pa si zaželi dekle, ki mu bo golo plesalo, si bo izbral pa tako, ki ji zjutraj ne bo rabil peči jajc na oko…

So ženstvene ženske res izumrle?

09 ponedeljek Apr 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 20 Komentarjev

Značke

, , , , , , , , ,

Moški se na splošno strinjajo, da so.

Nič več ne obnemoglo plahutamo s trepalnicami. Nič več se po promenadi ne sprehajamo v kratkih krilcih in visokih petkah. Nič več nimamo rdeče namazanih ustnic in ne nosimo malih torbic.

O, ne, po novem preklinjamo ko stari furmani, nosimo prevelike kavbojke z ritjo pri kolenih, pijemo veliko pivo in same menjamo gume na avtu.

Kaj pa nam ostane drugega?

Večina mojih prijateljic je samskih. To pomeni, da same pobijajo pajke, lezejo na stole in menjajo žarnice, v steno vrtajo luknje za nove police, z levo roko popravijo verigo na biciklu in, če je treba, nesejo tudi televizijo v tretje nadstropje.
V službi so bolj vztrajne in zaguljene od svojih moških kolegov, obvladajo premične IP-je, spoznajo se na strešne kritine, toplotne črpalke in znajo same zafugirat ploščice v kopalnici.

Posledično niti ne čutijo potrebe po dopadljivosti do moških, ki so jim v zadnjih letih porezale krila. Ker niso več finančno odvisne od njih, tudi same določajo pravila. Kje, kako in kolikokrat.

A kaj je bilo prej? Poženščeni moški ali pomožačene ženske?

Moški pravijo, da smo jih ženske kastrirale. S svojo samozadosnostjo smo jih strle jajca.

Jaz pa vem, da ni tako hudo. Predvsem smo ženske še zmeraj rade zelo komot.

Odkar se na njegovem poštnem nabiralniku sveti tudi moj priimek, ste lahko brez skrbi, da ne menjam več žarnic. Niti ne odnašam več smeti. Glasno cvilim, ko ne dosežem koruze na zgornji polici in se veselo skrijem pod odejo, ko po steni pleza velikanski pajek.

Kar me včasih prav razkuri!

Od kdaj sem postala tako prekleto komot? Aja, odkar on nosi težke vrečke iz trgovine. In namesto mene odpira kozarce z vloženimi kumaricami. Odkar imam nekoga, ki sleče svojo jakno, ko me zebe in ne pusti, da šklepetam z zobmi kot bober v vojni.

Človek bi rekel, da smo ženske še zmeraj ostale ženstvene, problem je v tem, da je zmanjkalo pravih moških!

Naokoli se sprehajajo vsi  presušeni v ozkih hlačah številka XXS, v majicah z dekolteji do popka, supergah s pepita vzorcem in uporabljajo dnevno in nočno kremo  za obraz – kako naj ga ženska jemlje resno? Verjemite mi, da bi ženske še zmeraj rade bile fine, tihe in nežne, vi pa mi povejte, kdo bo potem pri njih doma odpiral konzerve?

Njena milina in njegovi nalakirani nohti zagotovo ne!

Najprej naj moški spet postanejo pravi dedci, ki zanjo vreči babo čez ramo, potem bomo pa ženske spet začele plahutati s trepalnicami, nemočno viti roke in uporabljati besede kot so jejhata in jojmene…

Vampirji in vampirke

27 torek Mar 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 2 Komentarjev

Značke

, , , , , , , ,

Ugotovila sem, da vedno več tistih s še vedno naravno napetimi zadnjicami in gladkimi obrazi bere Moj Brlog. Najprej me je skoraj kap: »Šit, najbrž si mislijo, da smo mi, za njih najbrž pravi metuzalemi, do konca usekani.«

Tudi jaz sem pri 18 verjela v večno ljubezen. Takrat ni pomagalo noben hausarest ali nežno prepričevanje, da zaradi njega ni vredno iti na maturantski ples čisto zabuhla, ker si ga v mestu srečala z eno presušeno veščo. Peljal jo naokoli v novem kabrioletu, medtem ko se nas je 5 peljalo v starem jugecu na generalko.

A kmalu sem verjela, da mu bo enkrat še prekleto žal, ker bom grozno znana filmska igralka, ki bo s čikom zažigala njegova ljubezenska pisma obžalovanja. O, pa še kako mu bo žal! Naj vam danes povem, da se je čez leta, ko sem shujšala in je strašna ježkasta frizura zrasla v čop, res prilezel nazaj. Takrat se mu nisem režala v ksiht, ampak se mi je enostavno smilil. Že takrat sem bila uiber pametna in sem vedela, da bo vedno odhajal zaradi lepše.

Ampak takrat smo se mladi sekirali samo zaradi mature, prenizke žepnine in predebele riti.

Slišim, da se danes mulariji niti v šolo ne da več hoditi. Ali so v obdobju recesije po vodi splavale otroške želje in sanje? Mogoče res. Če jih povsod samo bombardirajo z vsemi možnimi konci sveta, potem je mogoče res butasto hoditi v šolo, se kregati z apatičnimi in depresivnimi profesorji, se učiti, zamuditi nore zabave polne poceni drog in alkohola iz Hoferja.

Verjamem, da je mladim padlo vse dol. Saj je nam starim kozlom tudi! Kar pa ne pomeni, da se nimamo fino. Bolj kot kdajkoli so prišla do izraza prijateljstva. Tvoje Šefle, ki jih lahko kličeš sredi noči. Ki ti posodijo 50€, ko si v buli, ali pa te peljejo k njemu na obisk, kljub temu, da obe vesta, da si tisti njen sedanji zasluži samo eno gnilo ribo v prtljažnik. A nimaš kaj. Saj lahko trobiš in vpiješ, groziš z nasprotnim koncem prijateljeve bergle, pa ne bo zaleglo.

A vsaka šola nekaj stane. Večina se nas po katastrofalnih razmerjih z vampirji najprej dolgo plazi, liže potolčena kolena in vleče srca iz riti, a slej ko prej je Šefla spet za šankom in spet je cel svet njen.

V bistvu je življenje res ena velika krivična žival. Najbolj te muči, ko nosiš srce na dlani. Takrat ga napadejo bebci, ki te buzerirajo, klistirajo, nervirajo, prezirajo, ti pa še kar vsak dan božaš njegovo hudobno lice in se tolažiš, da tak pač je. Odjebi »pač tak«. Tak ali taka naj bo sam ali sama. Če je kaj pravice na svetu, bosta slej ko prej pristala skupaj in drug drugemu pila kri – ne boste verjeli, to se je res zgodilo! Na žalost bo njuna zgodba kmalu končana in spet bosta šla na lov na nedolžno dušo.

Klinc, najbrž moramo iti čez vse te brce v rit in osamljene noči, da potem lažje prebolevamo vsa ponižanja in zavrnitve. Zrušene gradove v oblakih in enosoben šotor na plaži.

Svet res stoji na glavi.
Mladički tako sveto verjamejo v iskreno ljubezen. In jih vsaka zavrnitev tako zelo boli, stari kozli smo pa skeptične barabe. Zlepa nikomur ne verjamemo. Sicer tvegamo, jih vseeno fašemo po piskru, a se vedno hitreje poberemo in tečemo naprej. A moralo bi biti ravno obratno. Kozlički bi morali zahtevati zase samo najboljše in ne s sklonjeno glavo jesti drobtin, namočenih v solze nemoči. Rjovite in se borite! Zahtevajte prstane iz trompetngolda in romantične sendviče ob vaškem bajerju. Zmečkana ljubezenska pisma namesto zlajnanih SMS sporočil. Bodite pametni! Ja, boli ko svinja, ampak prisežem, da bo nehalo prej, kot si mislite

Stari kozli pa… Nikoli ne bo zmanjkalo prašnih kilometrov ali gin-tonicov, v katerih lahko utopimo razočaranje. Samo nikoli ne pozabimo, da za vsako rit palica raste. Če imaš kaj sreče, bo ravno tvoja pritrjena med hitre noge, ki te bodo ulovile, ko ne boš mogla več…

Moška pravila

19 ponedeljek Mar 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 7 Komentarjev

Značke

, , , , , , , , ,

Slovenija je mala dežela, kjer smo praktično vsi spali z vsakim. Samo računajte, koliko bivših imate vi in koliko bivših imajo oni.  Če je ženski orgazem edini trenutek, ko ženska stoka iz užitka, so spolne bolezni darila, ki jih z veseljem delimo z drugimi. Ja, to niti malo ni smešno. Je pa še kako res.
In slej ko prej se zgodi, da tvoja prijateljica spi s tvojim bivšim ali njegova bivša s tvojim šefom.
Tu smo ženske manj občutljive.

Ko se sprijaznimo, kar traja stokrat dlje, kot pri moških, nam je dejansko skoraj popolnoma vseeno s katero se daje dol. Skoraj. Ena pika posesivnosti ostane za vedno in z veseljem spremljamo njune prepire, ko gre tudi njuno razmerje v maloro. Takrat mirno spimo, ker nismo me tiste, ki smo bile nemogoče, ampak je problem zagotovo v njem. On je baraba in z njim se ne da živeti. Ker ti si popolna. Ves čas nasmejana, nikoli ne brcaš računalnika po hodniku, mu nikoli ne groziš z lupilcem za krompir in skoraj nikoli ne preverjaš njegovega telefona. O, ne. Ti si utelešena mati Milina Razumevanja, njegova lajdrica in izvir moške nevoščljivosti. Vsaj tistih, s katerim se v vseh teh letih iskanja nisi stiskala. Tisti, ki se jih ne spomniš, ne štejejo. To si moramo biti na jasnem!

Tale moška nevoščljivost in posesivnost imata doooolge lovke. Kdaj moški do ženske nima več nobene pravice? Takrat, ko ji je sam zmetal kufre po stopnicah ali takrat, ko je sama spokala? Če so njegova čustva do nje še vedno živa, bi ga morala čakati na veke vekov? Da si še on opomore, najde svojo podivjano prijateljico noči, če ne že take, s katero ponosno paradira po mestu? Ta je težka.
Bivši moški si do nadaljnjega pridržujejo pravico, da ji povejo, v kateri obleki izgleda kot Janja Zupan. Z največjim veseljem pokomentirajo mehko rit, do katere še dolgo čutijo predkupno pravico, nasploh pa si mislijo, da so še vedno oni gospodarji njene postelje, pod katero najbolj pašejo njegovi štumfi.
Jok, brate. Ne bo šlo.

Je pa res, da med prijatelji baje obstaja nek mafijski dogovor. Da se prijateljeve bivše punce ne osvaja. Tudi če je bila vmes poročena, imela tri pamže in se dejansko ne spomni več, ali ima raje Poli od Ogrsko.
Kadar mu prijatelj spelje bivšo, se zgodi vojna. Takrat bliska in grmi! Ker se to pač ne dela. To je zabetoniran argument, ki ga ni treba opravičevati. Ali razlagati. Ker to je nepisano pravilo, ki velja že od pamtiveka.

V bistvu me zanima, kako je s tistimi puncami, v katere ni bil zaljubljen. Je do njih tudi tako posesiven ali one pa lahko šmirajo z nekom iz njegovega štaba?

Vrnimo se ne začetek. Slovenija je res mala. Če ima samo on pravico do nje, a to potem pomeni, da nikoli več ne bo mogla imeti drugega fanta? Najboljše, da si zabije vrata, spusti rolete, na glavo povezne črno ruto, se skrije pod deko in nikoli v življenju nikogar ne pogleda? Če količkaj poznam moške, bi najraje videli, da bi vse bivše skočile v luft na njegov osamljen klic sredi noči, prišle k njemu domov, ga pahljale, se mu dobrikale in se tudi med seboj imele strašno rade.
Tudi to je nemogoče.
Bivše se ne maramo.
Bivša in sedanja pa sploh ne. Tiste, ki se delajo, da so strašne prijateljice, so preračunljive mrhe, ki hočejo imeti sovražnico pri roki. Da jo lahko mimogrede klofnejo, če preveč preveč stegujejo svoje kremplje po bivšem.

Dragi moji, bo treba stisniti zobe.
Če ti je nekoč brala pesmi za zajtrk in s tabo tekala po travnikih naslade, to ne pomeni, da tega ne bo počela z nikomer več. Še hujše, njemu bo mogoče pesmi pisala in bosta tekala samo še po njenih hribčkih.
Jebiga.
Prej se boš sprijaznil, prej bo kak hribček postal tudi samo tvoj. In bo kak listek z opomnikom, da imaš danes zobarja, čakal tudi tebe.

Rusi in Kitajci si moška pravila lahko privoščijo, ti pač ne!
Njih je nekaj milijard, vas pa manj kot prebivalcev v srednje velikem indijskem mestu…

Profesionalne ljubice ali kdo je koga nategnil

15 Četrtek Mar 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 2 Komentarjev

Značke

, , , , , , ,

Pustimo ob strani dejstvo, da po zadnjih informacijah ni moškega ali ženske, ki na poslovnem potovanju ne bi varal.
Jaz sem ob dejstvu, da je bil moj bivši pol leta na leto na potovanjih, stegnila nos do tal.
No, saj najbrž je pa tudi zato bivši. Tudi zato, pravim. On je varal tudi doma.

Je pa hecno, kako očividci in udeleženci v  zločinu to razložijo.
Da ženske iščejo ljubimce in enonočne skakače med poznanimi. Čudno, a ne, najbrž res vsaka komaj čaka, da gre na šprancir po nočnem Frankfurtu in si v prvem bifeju najde ljubimca….
Ne, one si najdejo ljubimce med sodelavci, poslovnimi partnerji, kelnarji ali prijaznimi točaji z močnimi rokami. Pri poznanih obstaja malo manjša možnost, da jo bo zaklal, oropal, omamil in posilil. Čeprav je po martinijih na račun firme na najboljši poti do omedlevice. Je pa res, da obstaja možnost hudobnih jezikov, ki lahko damo spravijo v resno zagato.

V resnici so moški tisti, ki so pametni. Za svoje avanture si najdejo bejbe za hotelskim šankom. V klubu. Ali pa v kurbišču, kamor jih gostitelji redno vozijo. Tam lahko izbirajo med četico hihitajočih in uglajenih lepotičk, ki so plačane za to, da z njimi pijejo, pojejo kraoke in jih po koncu druženja zmasirajo.
Kako in kje je odvisno od želja nasekanega moža.
Na žalost ni njen mož in prav zanima me, kako bi na te zgodbe odreagirala njegova žena.
Ni hudič, da žene tega ne vedo. Ali jim moški res tako dobro lažejo ali pač nočejo vedeti.
Pravijo, da je laž ultimativni pokazatelj konca razmerja.
Se pravi, da je boljše ne vprašati, ker potem se ti ne more zlagati? Ker če se ti zlaže, potem je konec z zakonom. Gospa pobaše otroke, bajto, avto, njemu pa ostanejo žalostne kurbe s poševnimi očmi.

Še kr brezveze. Če pomisliš, da se najbrž seksa z njo sploh ne spomni in  do nje ne čuti popolnoma nobenih čustev.

Na drugi strani pa imamo moške, ki pravijo, da so ljubice na kreditno kartico nekaj najbolj brezveznega. Koliko mu verjeti, je druga stvar. Predvidevam pa , da ga ni junaka, ki ne bi imel te izkušnje.

Še kar nesramno do nas, žensk, a ni?
Zakaj pa še me ne bi izkusile kvalitet profesionalnih ljubimcev? Zakaj še me ne bi šle boga seksa cukat za brado? Čeprav, če si zdaj predstavljam… nekako ne bo šlo. V bistvu bi bilo prav blesavo. To je isto, kot pri savnah, kozmetičarkah in ginekologinjah. Ne bi vedela, kako se obrniti, ali je treba tiste gibe tudi vračati, kam mu stisniti evre, a mogoče jemljejo tudi kartice?
Eh, preveč komplikacij. Predvsem pa, zakaj bi plačevala za seks, če ga lahko dobim zastonj?

To najbrž velja tudi za moške, a zagotovo imajo svoje izgovore.
Ni dovolj, da oplenijo tujo industrijo, opleniti morajo tudi njihove ženske.
Le kdo je tu koga nategnil, se sprašujem….

Kolikokrat gre oslica na led?

12 ponedeljek Mar 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ Oddaj komentar

Značke

, , , , , ,


Poznamo več vrst oslov in več vrst oslic. Take z drsalkami in take brez njih.

Prva vrsta oslov misli, da so največji frajerji, če imajo tiča do kolen. V letih socializacije, so se naučili, da tič sam sveta ne vrti, da so potrebne še dodatne interesne dejavnosti. Prva in zelo učinkovita je vrtenje kuhalnice. Ne vem kaj je z nami ženskami, da počepnemo pred dobrimi kuharji. Sicer je pa res, da s težkim želodcem težko tečemo. In ne pozabimo na tisto buteljko sladkega vina, ki naredi noge še težje in vijuganje po hodniku še nobene ni daleč pripeljalo. Mogoče je poanta kuharjev v tem, da se nam pač ne da lupiti krompirja in pomivati posode. A še vedno raje kuham kot čistim stanovanje. Zakaj torej nimamo raje čistilcev? Pride, razturi, pospravi in gre.

Druga vrsta so malo bolj sofisticirani osli, ki so namesto kuhalnice raje vrteli strani v učbenikih. Medtem, ko si ti veselo skakljala z žura na žur, so ponavljali enačbe. Medtem, ko si se ti sredi noči plazila domov, so na fagodu preigravali garsonjere in suite. Potem, ko si ti cel dan tiščala glavo v stranišče, so lezli profesorjem v rit, nekaj let zatem direktorjem in kmalu so oni imeli polno rit takih, kot si ti. Falinarih študentov in študentk, ki jim še danes bolj slabo kaže.
Danes so samozavestni nadosli, ki jim stanovanja opremljajo njim enake gospodične, ki se obnašajo, kot da bi se rodile z zlato žlico v ustih. Vehementno opletajo s svojo pregrešno drago negovano grivo. Namesto besede kavč uporabljajo strašne besede, kot so futon, namesto sive barve poznajo samo grafitno in temno plava je kraljevsko modra. V glavnem, karkoli zineš si zabita kmetica oslica, ki razen samozavesti, dolgega jezika, dobrih prijateljic in rekorda v žuriranju, nima kja prida za pokazati.
A tu se te fine osličke motijo. Slej ko prej tudi kmetice odrastejo, zrastejo, napredujejo in imajo polno rit njej podobnih. Finih gospodičen, ki bi jim rade opremile stanovanje, vikend na morju in vogalno pisarno.

A tile sofisticirani osli še zmeraj padejo na osličke s pedigrejem. Ker ima njen oči jadrnico, ker je njej postavil podjetje, ker osebno pozna tajnika od predsednika in ker se zelo pogosto pojavlja v družabni kroniki.
Potem, ko pa končno ugotovijo, da oči barke ne posodi, da tudi ona zjutraj ne diši kot jutranja rosa in da ima raje svoj užitek od njegovega, potem bi pa on naenkrat imel iskreno in pošteno oslico kmetico.

Tukaj pridejo na štih sivi osli. Tisti, ki vedo, da je najbolj vroča čistokrvna kri s hribov in oddaljenih dolin.

V svojem življenju so imeli drage cipe, plesalke, slikarke, strašne športnice z belimi zobmi, ciganke s polomljenimi nohti, norice z velikimi kodri in težko metalke. Vsako posebej in vse skupaj.
A take prav posebne kmetičke osličke od nje še niso srečali. Rišejo njene akte, ji odpirajo šampanjec in sredi zime vozijo na polnočne sprehode po plaži.

Toda kmetička oslička še zmeraj ne ve, za koga bi se odločila.

Iskreno upam, da za tistega, ki jo bo imel resnično rad in je ne bom spet gledali, kako iz kleti vleče zmatrane drsalke.

Res boljše za njega. Ker oslica pač zna pošteno brcniti.
Je pa res, da osla morata zmeraj biti v paru.
Sicer sta strašno nesrečna, glasno rigata, in morita vse okrog sebe… Aja, pa vsaka podobnost z resničnimi oseba je res zgolj naključna!

Zakaj moški ljubijo zoprne ženske!?

29 nedelja Jan 2012

Posted by in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA, PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

, , , , , , , ,

Najbrž zato, ker na začetku niso bile zoprne. To je dokaj logična razlaga.

Ženske, ki znajo strastno težiti, noreti, zasledovati, preverjati, zmerjati, so pogosto tudi strastne ljubimke. Nič jim ni težko, nerodno in nikoli jim ni dovolj. Zagotovo je tudi to eden od razlogov, da kmalu  moški postane  kot čigumi.

Naj poudarim,  da to niso neki papki, ki načeloma ne znajo reči ne. Kje pa! To so orng deci, katerih število ljubic je vedno bilo premosorazmerna z njihovo višino.

Danes sem dva spraševala, v čem je čar teh zajebanih bab?  Komplimentov ni bilo ne konca na kraja. Ker so kul. Ker so mistične. Neobvladljive. Ker je biti ljubljen od take mrcine neskončna čast! In ker nikoli ne veš, kaj te čaka.

A prijateljice kmalu vidimo, da ga ima vešča v precepu. Nikamor več ne gre z nami. Nekajkrat jo je sicer povabil na naše večerje, a je kmalu ugotovil, da nima smisla. Postal je samo še senca sebe. Mačo, ki je vedno  najbolj nakladal, plesal z najbolj vulgarnimi gibi in oblajal vsako, ki mu ni ušla v drevo, je postal ševkajoči kuža, ki je skrbel samo za veščino dobro voljo. In njene želje.

Ona je samo sedela tam in streljala z očmi.

Drug tip tečne ženske je babnica, ki pride v družbo in je cel svet samo njen. Saj ni hudobna. V njej najbrž ni niti malo žlehtnobe, je pa naporna ko hudič. In ljubosumna, da se stene tresejo. Tu je veliko vpitja, metanja krožnikov, a tudi ogromno objemanja in solz. Pa da ne pozabim vzbujanja pozornosti na karaokah, kjer ostale cvileče živalce nikakor ne pridemo do izraza.

Potem so tu še resnične fatalke. Lepe seksulje z enkratno kariero in službenim avtom. Ravno prav okroglo zadnjico in svetlečo šobico. Mrhe, ki z dragimi štikli pohodijo vsakega na njihovi svetleči poti.

Zato vsake toliko izgubimo kakega prijatelja. Ki se potem čez leta z zlomljenim srcem privleče nazaj v naš objem.

In ne pozabimo, da nobeden od njih punce ni pustil. A-a. Tega moški enostavno ne znajo. Raje stisnejo zobe in bebavo pustijo, da mu zarijejo ošiljeno peto globoko  v srce in vztrajajo v razmerju polnem razbitih krožnikov, razpacane maskare in globokih sledi njihovih nohtov na avtomobilu.

Pa veste zakaj?

Ker je tako najbolj komot. Ne da se jim več iti čez proceduro spoznavanja nove punce in njenih fint, grozljivih prvih zmenkov, prestrašenih prvih seksov in nedeljskega kosila z njenimi starši. Ker je sam iti na potovanje res bedno in ker je dvoposteljna soba ugodnejša od enoposteljne. Ker imaš potem dober razlog, da jo z mirnim srcem varaš. Ali pa enostavno zato, ker bi bila kdaj kaka klofuta več vredna od dolgih pogovorov in živčnih zlomov.

A pretepanje žensk je danes kaznivo dejanje, predvsem pa se to ne dela!

Čeprav bi si včasih katera res zaslužila, kako po riti. Not in a sexy way…

Pa tu ni problem v ženskah. Saj za vsako rit šiba raste… In zagotovo bo slej ko prej dobila svojo porcijo.

Resnični problem je seveda v moških, ki so ene navadne riti. In ne znajo reči ne. Vsake toliko bi morali pošteno usekati po mizi.

Takrat sicer postavijo razmerje na kocko. Možna sta namreč samo dva scenarija.

Ali bo omedlela od njegove možatosti in ga začela po božje častiti ali pa bo še bolj znorela in ga za vekomaj nagnala.

Kar je edini način, da se je reši. V primeru, da bi jo on hotel pustiti, bi moral zamenjati stanovanje, službo in telefonsko številko. Nekateri bi mogoče morali zamenjati tudi celino.

Zato naj odžalujejo svoje, potem pa vsaki taki, ki ga je pustila, pošljejo velik šopek rož.

S tem, ko ga je vrgla iz stanovanja, mu je naredila največjo uslugo na svetu!