Najbrž večina izmed vas ve, da sem bila včasih stevardesa. Kar je bilo super! Zjutraj nisem stala pred omaro in iskreno jokala, ker nimam kaj obleči. Čisto vseeno mi je, če zdaj vreščite, da tista zelena je pa res katastrofa. Dol mi visi. Saj si je nisem jaz izmislila. Poleg tega tista zelena lepo paše moji rumeni polti.
Kar je bilo pa še lepše – celo plačo sem lahko zagonila za kurbirske cunje. Skoraj vsak večer sem se potepala po ljubljanskih klubih in zmeraj sem imela kaj obleči. Kljub temu, da sem takrat iskreno jokala pred polno omaro prosojnih majčk in kratkih kril. Če bi takrat videla mojo današnjo garderobo, bi si najbrž dala štrik okrog vratu!

No, danes pa takih seksuljastih cunj res skoraj nimam več. In tudi po klubih se skoraj ne vlačim več.
Danes hodim samo še po pasjih procesijah, kamor me povabijo. In je ponavadi zastonj pijača. Kakšna krivica!
Ko smo bili študentje, nismo imeli za kofe, danes pa, ko hodimo v vsaj spodobne službe, pa bingljamo na fensišmeni dogodkih, kjer se veseljači na račun preračunljivih sponzorjev.
Res narobe svet. Pa jaz sem res mini ribica v primerjavi s poslovneži, ki vlivajo zastonjske viskije v grla brez dna.

Kakorkoli pljuvam, vedno sem vesela vabila na zabavo. Uberdogodek. Naduberkoncert.

Tako sem uberveselo preplesala koncert Eltona Johna. Če bi še Rajko malo bolj potiho pel, bi z veseljem šla še kdaj. V VIP ložo, kjer se super sliši, stoli so zelo udobni, prostora je za zaljubljeno salso v dvoje, pa še naslajaš se lahko nad torbicami, krznom in svetlečimi prstani ostalih obiskovalk.

Dokler se vselo ne odpraviš skozi vrata proti domu, in ugotoviš, da si v bistvu navaden lulibuli, ker Maja Kljun v svojem roza plaščku pije roza šampus na SUPER VIP-u…