• About

MOJ B®LOG

~ Urška Podojstršek

MOJ B®LOG

Tag Archives: moški

ŠIFRA: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

10 petek May 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 18 Komentarjev

Značke

Badoo, blefer, brezzob, Flirt, frajer, Indija, moški, on, ona, osamljeni, randi, Slash, zmenkarije, zob, Šmarna gora, ženske

Bodimo si na jasnem, samska ženska pri 35 ne potrebuje moškega.
Sama zna zbiti vrtno uto, sestaviti pohištvo, zvrtati luknje za kuhinjske police. Če bi si pri 20 letih dala povečati joške za dolgolasega frajerja na kitari, ga zdaj niti povohala ne bi več. Odkar se trudi zdravo živeti in zna sama odpirati buteljke, niti kuharski virtuozi ne izstopajo več in jadralci s svojo mičkeno banjo v Portorožu nimajo več šans.

Jebiga, z leti se spreminjajo tudi kvalitete, ki jih ženske cenimo pri moških.

Prva je ta, da vsak doma spi doma. Brez vmesnih ogrevanj tujih postelj.

Druga so skupni interesi. Že samo ljubezen do dobrega pireja in kuhanih hrenovk je včasih dovolj. Ob lupljenjeu krompirja se lahko čisto lepo pogovorita, kak dan je za vama.
»Kako?«
»OK.«
»Kaj novega?«
»Nič.«
»Nobenega trača?«
» Ne.«
»Hmph.«
Potem se lepo skupaj zvalita na kavč in če ti ravno ne tišči nog pod rebra, se nimaš kaj pritoževati.
Ful je pa fajn, da ima pri svojih letih še vse svoje zobe in čim manj putrast vampek. Že sama senca mišice nekje v podkožju nam požene kri po žilah. Dedci, ki se lasem navkljub brijejo do golega, so pa itak težki preseratorji.

Skratka, ko v celi Sloveniji zmanjka znancev, bratov, sosedov in bivših fantov prijateljic, ki jih še ne bi poznale, na koncu obupamo.
In kaj zdaj? Kar tako po barih svaljkat se ti ne da več. Sama tja itak ne zahajaš, če pa greš v družbi prijateljic, tako vneto tiščite glave skupaj, se glasno krohotate in ste tako samozadostne, da noben dedec nima šans. Če si že drzne plačati kako pijačo, dobi sladek nasmeh in brco v rit. Klinc, take smo. Grozne.

Ko se prijateljice celo deževno nedeljo s fanti stiskajo pod kovtrom, te popade bes. Pomanjkanje močnih rok, ki bi ti odnesle smuči v klet in tebe vrgle na kuhinjski pult, je tako frustrirajoče, da se predaš.
In se pod oznako vojne tajne prijaviš na eno izmed tistih spletnih strani. Spletnih strani, ki delujejo po principu: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

Skratka, požreš ponos, si izmisliš seksi ime, recimo Diva Škorpijonka in začneš brskati za fotografijo, ker fotko Adriane Lima, ti avtomatsko zavrne. Še dobro, da imaš pri roki fotke izpred 5 let, ko si prebolela trakuljo in si v koplakah zgledala kot posmeh svojim klasičnim oblinam. Skrito za velikimi očali te res ne bo nihče spoznal.

In se začne dejtanje. Sranje je, ker se tudi oni sramujejo svojega pojavljanja na svetovnem spletu in se skrivajo za nekimi slabimi slikami. Kako naj po sliki njegovega palca, zakopanega v mivko presodim, če je večji od metra in čevapčič. Jebiga, višina je pomembna. Kaj naj sicer s svojo zbirko štiklov?
In greš na prvi randi. Izbereš si en lokalni bife, kjer te živa duša ne pozna in čakaš.

Že ko se pojavi na vratih, ti postane slabo. Bele lanene hlače, beli usnjeni natikači, beli prameni. Jezuskristus… Pa ugotoviš, da je on bolj Harekrišna. Na potovanju po Indiji je preboleval svoje sovraštvo do bivše žene, ki ga je 10 let varala in mu pustila oba otroka. Ki nujno potrebujeta mamo. Pa ti bi bila kar primerna. Dovolj si stara, najbrž tudi dovolj pametna, pa če bi se kar zmenila.
Glej stari, sej ful fajn, Indija je zakon, ampak jaz sploh nočem otrok. Sploh pa ne tujih. Pa hvala za pir.

Drug je simpatičen. Nikakor ni material za seks, je pa za kino. In na Šmarno. Prijeten, prijazen. Ampak takih imam dovolj. Po tistem, ko mi odnese smuči v klet, se moj interes zanj nekako čudežno izgubi.

Tretji pa je res model.

Teži na mojem spletnem profilu. In piše. Prosi. Nagovarja. Pa naj mu bo. Ga vprašam, kako ga bom prepoznala. Pravi, da je Ljubljančan (ali imaš registrsko vtetovirano na čelo), visok, atletski, star 38 let in da mu manjka 1 zob. 1 zob!!! Kak zob, kir zob? Nekaj muti, da ne ve točno…. Človek, pa ne moreš biti tak pujs! Takrat me pa začne matrat firbec. Se predam. Da se dobiva v fini gostilnici na kavi. Tik preden se poženem iz službe, da slučajno ne bi zamudila, ker mi gre zamujanje neskončno na jetra, mi pošlje SMS, da bo malo zamudil: ker je na Šmarni ful gužva. Ne me jebat! Brez zoba (kar predstavljam si ga brez enke), prešvican in usran!
Spremenim plan in se dobiva v kafiču na avtobusni postaji pod Šmarno. In kaj je na splošno ta obsesija s Šmarno goro? Po njen plezajo samo še obupani, samski moški? Ali samo lažejo, da skoz hodijo v hrib, da bi izpadli težki frajerji?
Že na kilometer ga prepoznam. Ko se zasmeje, se veselo zasmejem  z njim. Sicer mu ne manjka enka, pač pa dvojka. Pa človek božji, saj ne moreš hoditi po svetu brez zoba! Njemu se to ne zdi nič takega. Zobje so dragi, dokler lahko še je kotlete, nima nobene potrebe po novem zobu. Ne pozabimo, da  v službi dela s strankami…

Po hitrem postopku se spokam in skrijem. Zamenjam telefonsko številko in si prebarvam lase. Da me slučajno ne bi kdaj kje ustavil. Naknadno zvem, da je doma iz Litije, da je star 44 let in da si ni lani na kolesu zbil zoba, temveč tak hodi naokrog odkar ga poznajo. Se pravi, da ni samo škrbast, temveč tudi lažniv!

Potem sem šla še na eno kavo. S tipom, ki je pravkar prikruzal iz Indije. Bil je tako drobčken, da bi mu že en rižek zlomil nogo. Ker je od trakulje minilo že kar nekaj let, si z njim res nimam kaj pomagati. In kaj je sploh s to Indijjo? Je to ena nadgradnja Šmarne gore. Če nimaš za Indijo, greš pa na Šmarno…

Bilo je še nekaj modelov. Vsak je bil po svoje ubrisan. V soboto grem še na eno kavo. Na sliki zgleda ful dobro. A ga imam na sumu, da je zretuširal enega kitarista. Ne morem ugotoviti, kdo bi bil, ampak se mi zdi, da sem ga nekje že videla.
Mogoče je pa Slash!
Kolikor vem, ima vse zobe, radiator na trebuhu in en velik šop las… Če bo hotel, si dam še joške povečat!

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Zdrava mera ljubosumja

26 torek Mar 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 4 Komentarjev

Značke

ljubica, ljubice, ljubosumje, moški, nočko, pogrešam te, razmerja, žena, ženske

Naj se moški še tako pridušajo, da smo babe čisto zmešane in si ves čas nekaj domišljamo, vztrajno pozabljajo na ženski 6. čut. To ni tisti čut, ki nas vleče po razprodajah, vsako jutro na tehtnico in v jok, niti ne botruje slabemu bočnemu parkiranju ali peki odličnih piškotov.
Vsemu naštetemu botrujejo vaja, lenoba ali razvada.
6. čut pa nezmotljivo začuti njegov fokus na zadnjici, ki je manjša in bolj čvrsta od tvoje. Ali smo se že tukaj zaklale? Večinoma smo ženske ljubosumne na mlajše in lepše. Ali moški mečejo oči res samo za njimi? Jih nikoli ne zmeša tista, ki je bolj bistra od tebe? Tista, ki se s kolesom bolj pogumno spusti z Golovca ali tista, ki piše lepše pesmi in na njene prsi gravitacija ne deluje? Zagotovo smo alergične na tiste, ki se jim v očeh prikazujejo tiči in njen erotični naboj ubija še rože okrog nje.
Kakorkoli, na tekmico se ne da gledati, ne da bi ti slina stekla po bradi. Napad ljubosumja je kot epileptični napad. Ne moreš se ga ubraniti in vedno useka nepričakovano. Predvsem za tistega, ki mu zakoplješ nohte v hrbet.
Poznamo več stopenj vohljanja in božanja ljubosumja v smeri dlake.

  1. Vohljanje po njegovem telefonu, medtem, ko se on tušira. Včasih je bilo to še lažje in si ga lahko prebrskala medtem, ko si je privoščil jutranji ritual na stanišču. Odkar je telefon njegovo žezlo na straniščnem prestolu, moraš biti bolj hitra. In temeljita. A ko boš našla SMS, ki ga je poslal mrhi, ki si jo vedno imela na sumu:« Te že pogrešam! Nočko!«, pripiši posledice sebi. Najprej se treseš, potem jočeš, ima te, da bi ji poslala Črnogorce na vrata, potem spiješ pol litra vina in je vse še hujše. Dokler ga ne dobiš v pest, si že čisto blesava in neartikulirano groziš, on pa te poskusi prepričati z najbolj logičnim izgovorom. »Pogrešam jo zato, ker mi je dolžna keš!« »Aja, kaj pa nočko? Meni nikoli ne zaželiš nočko!« Potem je vse na tebi. Boš verjela in požrla in se šele čez leta tolkla po glavi, ker si nasedla na najbolj blesavo foro in jo kupila, ker mu nisi hotela spokat kufrov?
  2. Brskanje po njegovih telefonskih izpiskih, ki jih je lastnoročno odnesel v kanto pred blokom. Pa se tega sploh ne bi spomnila, če te ne bi enkrat po krivici obsodil ravno tega! Kako se nisem sama tega prej spomnila? Kaj pa skriva? In seveda naslednjič nasedeš in se sredi noči plaziš po kanti za smeti, smrdljive paprije skriješ v torbo in jih na skrivaj preštudiraš. Klinc, nič pametnega, odkar so maili, nimaš več šans. Samo roke ti smrdijo po pomarančnih olupkih in kavni usedlini. Fuj! Spet te je nategnil.
  3. Potem so njegovi nočni izleti s prijateljčki. Ko se ne javlja na telefon. In se z jutrom privleče domov. Brez izgovora. Smo ga pač pili. In kje si spal? Pri enih študentih. »Šit, a res misliš, da sem tako neumna?« Takrat mečeš krožnike in iščeš oster nož. Seveda si potem ti neuravnovešena, zmešana baba.

Image

Zgoraj našteti so samo prijemi, ki so delovali pred globalno digitalizacijo.
Pred kratkim sem slišala za žensko, ki je skrekala njegovo FB in gmail geslo in si kot on dopisovala z njegovimi potencialnimi skušnjavami. Kapo dol, ne samo, da je zvohala geslo, tudi prava vprašanja je postavljala in se prikopala do njihovih naslovov. Zdaj ve, kje skušnjavke živijo in jih bo ob prvi priliki z motorno žago čakala pred vrati. Zbrisala mu je njihove telefonske številke in jim poslala grozilna sporočila na FB. Iz svojega računa. Da bodo vedele s kom imajo opravka.

Eh, pa saj niso pomembni prijemi ljubosumnih žensk. Pomembno je, da tekmice navohamo na kilometer. In slej ko prej se sumi izkažejo za upravičene.

Takrat smo vsaj malo potolažene. Da nismo čisto nore.

A moški kak deci ljubosumja sprovocirajo tudi sami. Da spet vzbudijo ta divjo babo v nas. Ki se je čisto ugojila v komot razmerju in je pozabila na divji seks v liftu, ter ga ves čas klofta po prstih, ki lezejo v njen dekolte.

Bodimo si na jasnem; vsi zgoraj našteti prijemi so katastrofa. In tega se ne dela. A vseeno to vsi počnemo. Če ne drugače, pa ob poznem SMS sporočilu, zastrižemo z ušesi in skozi zobe zapojemo: »Kdo nam pa piše tako pozno?«…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Moški s pravim korakom

14 Četrtek Mar 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 23 Komentarjev

Značke

Bradley Cooper, Byan Gossling, Justin Bieber, korak, moški, nočna smuka, Rugelj, samski moški, tek na smučeh, Tom Ford, Ugg, zabava, ženske

Izumirajo. Pregovorni lovci so sami sebi odstrelili jajca. Znanstveniki krivijo pesticide, psihologi mame, jaz pa trdim, da smo za to krive njihove prijateljice.

Ker jim vedno odnašamo riti. Z njimi se družimo, ko jim je dolgčas. Jih tolažimo, ko jim je hudo. Nosimo pomaranče, ko jim kaplja iz nosu. Pazimo, da jih amazonke ne pojedo za zajtrk in jim predstavljamo svoje prijateljice. Dokler jih ne zmanjka. Meni in njemu. Vabimo jih na žure in že od daleč zavijamo z očmi, ko za šankom koketirajo mladoletnicami. Jih zjutraj poslušamo, da se z njimi niso imeli kaj pogovarjati. In nikoli ne rečemo, »saj sem ti rekla«!

Stopicljajo na mestu v prevelikih čevljih in se spotikajo ob lastne vezalke. Me pa jih pobiramo vsakokrat, ko se prekucnejo na nos. Najbrž bi bil že čas, da jih enkrat pošteno sunemo v rit in jim povemo, kar jim gre. Da jih lahko na samotnih sprehodih po Pokljuki  kvečjemu povozi kak podivjan tekač na smučeh. Da na Nanosu lahko srečajo samo besne ženske. Da naj se že enkrat spustijo na realna tla in začnejo po njih korakati s samozavestnim korakom.

Ker moški so labilna bitja. Imajo preveč begave oči in tako obupno iščejo, da je vsaka, ki se jim nasmehne, potencialna mati njihovih otrok. Pa ni. Če bi bilo to res, bi bile branjevke vsak dan trikrat zaročene.

Čas je, da se vzamejo v roke. In začnejo oni voditi igro. Kdaj vas je kateri nazadnje povabil na nočno smučanje s Tolstega vrha? Kdaj se je on odločil namesto vas kaj boste kuhali? Kdaj so vam v obraz povedali, da so v uggicah vaše noge debele? No, rekli so mi že, da si za ta denar lahko kupim tudi čevlje! In kdaj so vas namesto na razprodaje odpeljali v striptiz bar?

Naj se vragi prestrašeni že enkrat postavijo na zadnje noge in glasno zarjovejo. Mogoče res ne bodo veš zrastli in so najvišji samo na še na koncertu Justina Bieberja. Vsaj od deklic… Lahko pa so v glavi večji. In močnejši. Samo naj si že enkrat, hudiča, upajo! Povabit pravo žensko na gin tonic. Tisto, ki si jo res želijo. In ne tisto, ki jo lahko dobijo.

Kaj pa vem, kdo je kriv. Smo ženske res tako strupene? Samozadostne in zaguljene? Zagotovo nismo. Je pa res, da smo kot psi. Zavohamo strah na kilometer in besno lajamo, ko nekdo prestrašeno spušča pogled in tako zardeva, da obstoji ves promet na Tržaški.

Moški, nehajte se zmrdovati nad brokolijem in cvetačo. Jejte vitamine, zagotovo bo po njih korak bolj strumen. No, pa saj to so vam že mame govorile. One že vedo… Sploh, če vam še pri tridesetih likajo srajce…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Včasih bi raje bila moški

13 sreda Mar 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 2 Komentarjev

Značke

dober avto, El Clasico, gej, Jennifer Aniston, Jennifer Lopez, liga prvakov, moški, moški plašč, moški športi, moški čevlji, nogomet, pivo, teletekst

Predvsem zato, ker bi lahko stoje lulala. Kar je absolutno boljša rešitev od vietnamskega lulanja na čučavcu po sistemu 4 bele riti v 1 vrsto. Ali pa počepanja med sprednja in zadnja vrata avtomobila sredi neskončne kolone pleha, ki že cel dan čaka v vrsti za trajekt. Kar zna biti velik problem, če imaš avto samo s tremi vrati. Da se ne spomnim na slačenje smučarskega kombinezona ali koncerta s 100.000 obiskovalci in 3 kemičnimi sekreti. Polnimi do roba in brez luči. Če imaš res srečo, lahko takrat rukne burja in obrne sekret vsaj na bok, če že ne postavi na glavo.
Prvi dokaz, da je biti ženska smrtno nevarno.

Drugi dokaz je gledanje fuzbala. Če bi jaz bila moški, bi navijala za vse možne športe. Naročena bi bila na 100 športnih programov, vsako soboto bi ležerno brala Sportske novosti in vsak večer pred spanjem prečekirala teletekst. Vse strani. Od skokov čez ograjo z neznanim konjem do tekmovanja v pitju piva.

Ženske imamo neko prirojeno toleranco do moškega poležavanja pred televizijo s pirom v roki in čohanja med nogami. Tega res nikoli nisem razumela. V čem je fora praskanja po jajcih? Po moje je to samo grda razvada. Če bi bilo praskanje po jajcih dokazano dobrodejno dejanje za moško psiho, njegovo počutje in splošno dobro, potem bi najbrž v vseh nekaj tisoč letih že pogruntali take gate, v katerih bi se moško premoženje počutilo bolj komot. Kaj pa, če za vse vojne na svetu v resnici niso krive ženske, temveč preozke spodnje hlačke? No, potem se čohajte kolikor vam je volja, da bo le svet lepši.

Če bi bila moški, bi rada bila velik moški. Rada bi imela velik nos ter kosmate prsi. Po moje morajo majhni moški vložiti veliko več dela v svoj uspeh kot visoki. Ker visoki gledajo nas svet zvrha (včasih zviška) in se jim vse težave zdijo manjše. Ne ustrašijo se nobenega nasprotnika in so vsemu kos. Pa še nihče jih ne more gledati v plešo na vrhu glave.

Če bi bila moški bi bila neustrašna. Ne bi se bala globokega morja. Deskala bi na vodi, skakala z nebotičnikov in vozila hiter motor. Najbrž bi znala speči palačinke in bi hodila na body pump. Vsak dan bi se slišala z mamo in glasno preklinjala. No, Julija Roberts in Jennifer Lopez se mi tudi v tem primeru ne bi ne bi zdeli hudi bejbi.

A tudi če bi bila moški, se ne bi strigla v Lasani. Imela bi plašč kamelje barve  in pulover s kitami. Lepo bi dišala in vozila avto z bež ledrom.

Če bi bila moški, bi najbrž bila gej.
In se ne bi rabila sama praskati po jajcih.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Boginje in guruji seksa

06 Četrtek Sep 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

dušan, ekskluzivno, Goričko, ljubice, maja, moški, neodvisnost, olimpijada, perkamndelc, prasci, razmerje, rože, seneni nahod, skok čez plot, ženske

Vsakdo je imel v življenju svojo boginjo in guruja seksa. Vsak ima nekje pod pasom skrito svojo Anito nikoli sito in vsaka svojega Dušana.
In vsak ima svojo Majo in vsaka svojega Zokija. Tista prasca v lajfu, ki te vedno znova vržeta po tleh.

Dušani se po navadi pojavijo v obdobju v prebolevanja Zokija. Prekletega ušivca, ki se ni pasel samo po domačem pašniku, temveč bi se z lahkoto uvrstil na olimpijado v preskakovanju plota in v  jahanju neznane kobile.

Moškemu pride boginja Anita nasproti, ko preboleva ledeno princeso Majo. Mrho, ki ga je na začetku začarala s svojo neodvisnostjo na koncu pa spila kri, ko je sama premalala stanovanje, si kupila boljše kolo, zaslužila trikrat več kot on in je rada hodila skakat iz aviona. Skratka, kastrirala ga je v vola, ki je na koncu obstal in samo zabodeno zijal. Od nadutega rjovenja afriškega leva je ostal perkmandelc, ki ni vedel v katero votlino bi se skril.

Kdo bi si mislil, a ravno prebolevanje prascev je trpljenje brez konca in kraja. Sonce se potuhne, svet ovije mraz ostrih nožev. Za prebolevanje prasca je portebno veliko več časa kot en letni čas. Potrebuješ vsaj štiri. Ker te na vsakega izmed njih vežejo nepozabni spomini.
Kako sta se poleti kregala na morju, ker v razbeljeni vročini nisi hotela z njim splezati na najvišji vrh Krka. Jeseni ti je vrnil, in za Dan mrtvih ni hotel s tabo na britof, kar mu je zamerila cela tvoja žlahta. Zimo sta preživela v kujanju in metanju piskrov v vrata. Spomladi ga je napadel pa seneni nahod in takrat res ni bilo nič od njega. Še avto je vozil s smučarskimi očali!
Jp, to so res čudovite stvari, ki jih je težko pozabiti. Se še spomniš, kako je vedno pihal in kihal, če stanovanje ni bilo tako čisto, da bi lahko lizal svoj priljubljeno pašteto s parketa? In kolikokrat si ga zasačila v klubu, ko bi moral biti na kondicijskih pripravah na Goričkem? No, na goričkem je že bil…

Kakorkoli, tvoje predale kmalu zapolnijo manjše hlačke, tvoje štikle zamenjajo ošpičene pete in tvoje knjige mastne modne revije. Takrat je jeba. Sledita vsaj dva letna časa, ki sta izgubljena na relaciji med praznim hladilnikom, vsemi pajzli okrog bloka, poceni cunjami, poceni vinom, poceni solarijem in dragimi prijatelji.

Potem se pa nekega brezveznega jutra zbudiš in tvoja prva misel ni, katera mu je pa danes tekla po sveže žemlje, temveč se zaveš, da si lačna! Življenja! Juhej! Tokrat se malo bolj pošteno počešeš, oblečeš kavbojke iz srednje šole, si po sto letih spet narišeš črno črto čez veke, kajti ni več bojazni, da bi hodila domov objokana in spacana do komolcev. Konec je z žalovanjem!

Takrat se zgodi. Če imaš srečo. Nekje se Dušan privleče v tvoje življenje. Guru seksa, ki te pelje boga užitkov cukat za brado. Taki vohajo svoje žrtve na daleč. Nikoli nisem pogruntala kaj točno te izda, zagotovo pa mora biti nekaj na tvojem veselju, pogumu, otresanju jezika ali pa podloženem modrcu. Jaz se ničesar ne bojim! Pojem te za zajtrk. S tvojimi grdimi čevlji vred. Pa smo tam. Pri pogumu in brezskrbnosti, ki spustita Dušana tja, kjer ni bil še nihče. Ko z nohti praskaš lošč s parketa in sosedje glasno šepetajo za tvojim hrbtom.
Guruje imam na sumu, da je njihov seksualni dotik kompenzacija za nekaj drugega, kar jim manjka. Pa ne mislim tistega… Bolj nekako »kot, recimo, slepi dobro slišijo«. Ali pa »imajo tisti z velikim nosom velike… podplate«. Mogoče se jih  ženske enostavno ne bojimo. Ne bojimo se, da se bomo zaljubile v njih in se z lahkoto obnašamo kot valkire iz filmov, kjer se Emanuella in Hans ves čas dajta dol,  a na koncu zmeraj pride vodovodar, ki mu jo odpelje v hosto.

Za ženske me ne sprašujte, vem pa, da so moški navdušeni nad nikoli sitimi Anitami. Razmerje, ki temelji samo na seksu je super stvar, mi pravijo. Ne potrebujejo šopkov rož in nedeljskih izletov na kremšnito. Anite niti ne zahtevajo ekskluzive. Vse, kar potrebujejo, imajo moški vedno s sabo.

A če prav pomislim, smo ženske nategnjene v vsakem primeru.
Pri guruju seksa imamo še mi kaj od tega, pri prascu pa vse ostale – razen nas.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Žensko vprašanje, na katero moški nikoli ne sme odgovoriti…

31 torek Jul 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 4 Komentarjev

Značke

debelost, Demeter Bitenc, hujšanje, kalorije, kilogrami, kruh, moški, Nana Zaneli, obsedenost, Petrol, sir, tek, telovadba, vojne, zdravo življenje, ženske, žur

“Povej mi po pravici, sem debela?”

S tem vprašanjem je treba biti previden. Komu ga postaviš in kakšen odgovor želiš. Predvsem nobena ženska, ki je količkaj pri zdravi pameti, ne želi iskrenega odgovora. To je enkrat ena.
V veliki večini pa ženske preitravajo z vreščanjem pred ogledalom.

Jaz sem pa še prav poseben kujon, ki meri svoje kilograme po kavbojkah.
Te so mi bile prav, ko sem prišla iz Indije. Ok, jih dobim čez gležnje. Tudi nekaj.
Te sem nosila pred 10 leti. Te pogojno spravim na rit, bognedaj, da se prognem. Bodo počile okrog in okrog stegen, pa bomo imeli moderne kratke hlače. Ampak to je zato, ker so bile od takrat že tolikokrat pošite, da so se v resnici skrčile za vsaj eno številko (beri: za najmanj pet dodatnih kil). Ali pa so jih palčki čez noč skupaj vzeli. Palčki in svizec sta kriva. Vsak po svoje…

Na tehtnico ne stopim. Ni šans. Vse odkar kavbojk iz Indije ne dobim čez kolena.

Jaz se vsak dan odpovedujem hrani.
Vsaj do poldneva mi rata. Se šlepam na belo kavo in čik. Potem pa se pridružim obsedenemu stanju naročanja hrane in omedlevanju od lakote. Po kosilu se slinim po pisarni in bi najraje spraskala z mize predpotopen čigumi, ki ga je tja najbrž nalepil še Demeter Bitenc (takrat je imel še svoje zobe, kar je dovolj nazoren podatek)… Potem je do večera mir. Jaz se trepljam po ramenih in sem strašno ponosna sama nase. Vse dokler ne pride čas za večerjo in z veseljem se pridružim bogato obloženi mizi. Saj bom samo en pajs. Dokler skoraj ne prigrizem v klet.

Potem pa zjutraj ponovi vajo. Kavbojke iz Indije gredo samo čez gležnje. To so eni prekleti Koroški geni, vam rečem!

Ne se spuščat vame, koliko kilogramov imam in kako zgledam. Jaz bi jih rada imela veliko manj!

In težim njemu. Ker je itak on kriv za vse. Za lakoto na svetu. Vse vojne, predvsem tisto v Siriji, kamor zdaj ne morem odpotovati za krompirjeve počitnice. Ja, predvsem to vojno mu zamerim.
Kriv si je pa popolnoma sam.
Ker na vprašanje: »Se ti zdim debela?« odgovarja vedno bolj iskreno.
Najprej, da se mu zdim krasna.
Klinc, pa krasna.
»A se ti zdi moja rit velika?«
»Ne, zdi se mi glih prav!«
»Glih prav, glih prav, to govoriš samo zato, ker sem tvoja punca!«

Potem se nekaj časa kujam in spet začnem:
» Ti, a veš, zakaj mi pa ne rečeš., da sem debela, mogoče me bo pa to motiviralo, da bi šla tečt?«
Me samo pogleda in zavije z očmi:«Na to finto, me pa ne boš dobila!«

Najhuje je po kakih žurerskih vikendih. Med nedeljsko vožnjo proti domu prisegam na vse svetnike, dajem častne Titove, da v ponedeljek pa res začnem.
Zdravo jest, manj kadit, ob večerih namesto špricerja pit vodo…
Tako je bilo včeraj. Sem mu najedala, se sama sebi strašno smilila. Ko sem se na Petrolu zagledala v oknu, sem tiho molila, da je to zagotovo tista konveksno, konkavno finta…
Če povzamem – katastrofa.

In sem najedala naprej. Pa o tem, kako so ene obsedene s svojo postavo in ful trenirajo, zagotovo nimajo v življenju pod milim nebom kaj za početi. So brez prijateljev, partnerjev, otrok… Reve pa take.

Takrat me pa pogleda:»Pa saj ti lahko pokličem osebno trenerko. Te bo malo zmerila, pa predpisala vaje…«
»Aha, saj sem vedela! Ti ves čas misliš, da sem debela! To je dokaz! Lažnivec potuhnjeni! Mene že ne bo ena merila! Že zadnjih pet let na zdravniških pregledih lažem, da ne morem na vago, ker me noga boli. In imam ful težke šraufe v roki.«

V glavnem, danes sem cel dan kuhala neke zelene zadeve, se utapljala v kumaricah in bučkah, od melone mi gre že na bruhanje. Nisem pa niti pipnila mojega ljubega sira in niti pogledala nisem kruha. Krajček, da je manjkal? Ziher je bila Nana Zaneli, jaz že ne!

Klinc, pa tak lajf, vam rečem. Vsi so šli na špricer, jaz pa tule sedim in pretapljam svoje kile v blog.

Fak, pa ful sem lačna… tole tipkanje… ziher skuri za en kos sira kalorij, mar ne?

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Vsemogočne ženske ali Lassie se vrača

24 Četrtek May 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH, ŠTIKLE & RUKZOK

≈ 1 komentar

Značke

bitka med spoloma, bivši, emancipacija, krvavec, kufri, ljubezen, motorji, moški, prtljsgs, romantična večerja, samski, skok čez plot, smučarski kombinezon, ženska, čevlji

Zagotovo je vsaka izmed nas kdaj popokala kufre, z njegovo zobno ščetko zribala wc školjko, se mu polulala v stekleničko s parfumom in odbezljala, kolikor so jo nesle noge.
A hudič je, ker je v skupnem domu pustila še vsaj polovico čevljev, kup posušenih maskar, smučarsko opremo ter ta velik nahrbtnik. Kar je barabinu dalo vedeti, da zgodba še zdaleč ni končana.

A pametna gospa mu zabije zarjavel žebelj skozi nogo in se začne po mestu sprehajati z znanim vaškim motoristom. Pred gostilno vehementno zajaha njegovo mrcino, si na ta drage pramene porine eno zblajhano kahlo in se odpravi na morje.
Zlobne jezike sicer zanima, kam bo vtaknila odseljeno polovico štiklov, a baba res gre. Na drzno potovanje do Poreča z dvema paroma kopalk in enimi šlapni.
A ne mine dan, ko ji postane žal. Ker brez svilene oblekice je samo ena izmed mnogih, ki v mestu topijo celulit pod trdim ledrom. Še kr butasto. Če mene vprašate.

Kakorkoli, te babnice imajo potem novega fanta. Ki je čudovit. Ima potetovirane roke, trenira eno izmed vzhodnjaških borilnih večin, kar je odlična podlaga za tantrični seks, ima več las kot njen bivši in najbrž kako mišico več. Vsekakor pozna vse gostilne, kjer so motoristi zaželjeni, radler in žagovinasti čevapi pa strašno poceni.

Hm. Gospa se je rahlo zaklala, mar ne? Ona bi šampanjček in lososa, tako pa vsak vikend kinka na motorju in ima čisto ožuljeno rit. Takrat ji postane rahlo žal za luksuzom, ki ji ga je nudil bivši. Kljub temu, da je z njim morala hoditi na orgelske koncerte, debatirati o Kantu in Lacanu, jesti samo zelenjavo in tu pa tam odpotovati bogu za nogo. S ta velikim nahrbtnikom. Brez koles.

In Lassie se začne vračati.
Najprej z zoprnimi komentarji. Da je on kriv, da je madam nesrečna. To ženske res obvladamo. Težit moškim, ki smo jih zapustile.
A zdaj se pa tam kr z enimi zajčicami potikaš po lokalih? A te ni sram? Cela Slovenija je videla njeno spodnjo frizuro, a si res tak cepec, da jo moraš prijeti še v roke? Aha, a zdaj boš pa doma imel žure in kadil v kuhinji? Ko sem pa jaz hotela kake prižgati, si dobil napade astme?
Ubogi moški se potem posipajo s pepelom, opravičujejo in razlagajo. Ko so res že čisto sivi v glavo, gospa prijadra nazaj. Naduta in velepomembna.
Najprej po kotih preveri, če so kje bolj blond in bolj dolgi lasje od njenih.
Pogleda v smeti, koliko praznih steklenic se valja v njih.
Če vse štima, se privoli preseliti nazaj.
On, on mora pa pred njo posipati vrtnice, ji poljubljati noge in omedlevati od sreče.

No, drage gospe, naj vam povem.
Če imate srečo, se bo to zgodilo zgolj in samo enkrat.
Ko boste želele še eno poletje preživeti same, v družbi mišičnjakov, ki so na plaži oh in sploh, na stranišču pa berejo Montignaca, potem se kar sprijaznite z ločevalno dieto za vse večne  čase.

Moški so včasih res naivni. A ločevati znajo zelo dobro.
Dvakrat ne bodo nosili tvojih kufrov nazaj v osmi štuk. Drugič jim bo popolnoma vseeno, kako žal vam je. In bodo šli s prvo sosedo na pivo. Mogoče potem celo v posteljo. Brez pike slabe vesti.
Zato drugič spakirajte vse.
Da ne boste kdaj na Krvavcu srečale kake gospodične v čudno znanem kombinezonu…
Nimaš kaj, očitno imate res dober okus. Mogoče za cunje, za moške pa skoraj zagotovo ne…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Moški prehitevajo po levi strani

14 ponedeljek May 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

darilo, Dior, dragi avtomobili, ljubezen, moški, parfum, razmerje, romantična večerja, samec, samski, Veuve Clicquot, zabava

Če smo bile ženske še do pred kratkim prepričane, da držimo boga za jajca, jih vedno bolj dobivamo po piskru.
Ko smo me tlačile svoje zrele prsi v drage korzete, si kupovale male avtomobile z velikimi gumami, v službi zganjale hudiča in pol ter mamile divje mladiče, so naši vrstniki lepo tiho pripravljali veliko ofenzivo.

Govorimo o prvi generaciji ločencev, zagrizenih karieristih in vseh tistih, ki so naenkrat pogruntali, da so se iz buksljev z debelimi očali in hlačah na črto, prelevili v greha vredne samce.
Prišel je čas za maščevanje!
Nič več ne jočejo za bivšimi, ki so jih leta dolgo buzerirale. Danes se jim samo še smilijo in do njih ne čutijo niti trohice sočustvovanja. Če je bila ona v njunem razmerju oh in sploh lepotica in on ubogi sluga, je danes vse obratno.

Takrat so v družbi tiho sedeli in ji pustili, da ona šarmira, se spogleduje, on pa mora biti neskončno hvaležen, ker blagovoli iti z njim domov. Kadar so bili prav posebej pridni, so lahko zlezli pod njeno odejo, pa še to ob nedeljah in velikih praznikih.

A ni hudič, da so nekje prebrali in izračunali svojo pravo vrednost. Nič več ne sedijo s sklonjeno glavo, temveč v tistih zlizanih kavbojkah v seksi ritmu tapkajo z nogo, tresejo led v viskiju in samozavestno kažejo bele zobe.
Odkar jim ni treba v stari trenirki odnašati smeti in pred hišo vlačiti kosilnice, imajo čas za rekreacijo. Rožnik je poln nabitih mišic in testosteron spravlja leve v živalskem vrtu v ljubosumno rjovenje.
Zdaj pa mi vi povejte, zakaj bi taki plemenski biki potrebovali štrik okrog vratu?

Predvsem imajo vsi enak problem. Kako ostati samski.
Slej ko prej najdejo spremljevalke, ki jim ne grejo na živce že po nekaj dneh. Ki jim ne pošiljajo SMSov s čudnimi znaki, ki naj bi pomenili poljube. Ki ne skačejo v pogovore starejših in ne komplicirajo pri posteljnih akrobacijah.
A glej ga zlomka, na koncu se mladički zafrknejo.
Ker želijo biti pozorni. Prijazni. Nepogrešljivi.
Vstopiti hočejo pri zadnjih vratih.
Z dragim darilom. Lahko je to najnnovejši Diorjev parfum ali pa rdeča pentlja okrog vratu spodaj pa nič.

Takrat je zgodba na začetku konca.
Sam si lahko kupi še dražji parfum.
Če pa si zaželi dekle, ki mu bo golo plesalo, si bo izbral pa tako, ki ji zjutraj ne bo rabil peči jajc na oko…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Instant razmerja

12 Četrtek Apr 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 5 Komentarjev

Značke

bivši, biša, bog seksa, inetrnet, instant, kolesarjenje, lisice, moški, negliže, planinski čevlji, priajtelji, razmerja, seks, Smoke on the water, ženska

Zadnje čase vse postaja instant.

Instant kosila. Instant internet. Instant knjige. Instant partnerji.
Res je, čas nas baše.
Predolgo smo žurirali. Predolgo se klatili po svetu. Predolgo čepimo v službi. Preveč časa zapravimo pri kozmetičarki, na fitnesu, na tečaju kitajščine. Ves čas se grebemo, da bi nam ratalo. Biti najlepši, najbolj priljubljeni, najbolj pametni in, predvsem, najmanj zdolgočaseni.

Vsi pri nekajintridesteih se zavedamo vseh fint, ki bi nam omogočili blaginjo početja, kar nam srce poželi in pozabljamo, da ob vseh teh investicijah v same vase, enostavno nimamo časa, da bi počeli, kar si želimo.
Zabušavanja pred televizijo, poležavanja na plaži ali neskončne zabave s prijatelji.
Pozabite na otroke, moža in pravilno porezano živo mejo.
Tu pa tam, med dirkanjem po svetu in naključnem srečanju samega sebe na Trojanah, obsedimo sami doma. Kaj pa zdaj?
Zdaj bi bilo pa fajn imeti nekoga ob sebi. Za dolgo debato ob šampusu in cukanje boga seksa za brado.

Najlažja pot so razne spletne strani, kjer se družiš z enako želečimi. Tistimi, ki imajo tupatam čas za seks. In tisto flašo, ki sprosti cvileč krohot.
Verjamem, da je največji rajc provociranje po maliu. In če se tip ne izkaže za serijskega morilca z največjim vibratorjem nasvetu, klepet preide na SMS sporočila z nedvoumnimi namigi. Iskrenimi opisi spodnjega perila in lisic na postelji. Teksti, ki si jih svojemu zadnjemu fantu, ki si ga imela tam nekje konec prejšnjega stoletja, nikoli ne bi upala napisati. Ali poslati drzne slike obritih predelov telesa.
To je v bistvu največji čar. Večno laganje, pretiravanje, brezmejna predrznost in provokacija.
Ponavadi so potem resnični ljudje, ki se predstavljajo za šerifa mesta Vagina in Venera, izkažejo za čisto povprečne ljubimce, a cilj je dosežen.
Dolgočasni sestanki so ob brnenju telefona postali neskončno zanimivi. Misli v fitnesu ali na teku so bile zaposlene z veliko boljšimi zgodbami, kot je premlevanje problemov v službi ali kombiniranjem cunj za še eno tematsko zabavo, kamor greš spet s samo enim namenom. Najti nekoga, ki ti bo lepšal tiste trenutke, ki jih imaš samo zase.

A včasih imaš srečo. Na zabavi dejansko najdeš nekoga, ki s tabo za šankom celo noč rešuje svet. Utaplja trdo prigarane mišice v gintonicu, te gleda globoko v oči in  ne trzne, ko začneš provocirati in gobcati neumnosti.
Mater, tale pa ima jajca! Tale bi pa bil!
Če ga dobro pogledaš, niti ni tako napačen. Mogoče je malo nizke rasti, ima pa dolge trepalnice in čudovit nasmeh.
Zjutraj mu narediš zajtrk, ki si ga nazadnje pripravila nekomu, ki si ga sterala, ker ti je težil zaradi nedokončane diplome. Celo toliko se potrudiš, da podočnjake zapacaš z betonom, iz omare potegneš najbolj seksi sintetičen negliže in se mu dobrikaš na vse možne načine. Celo obljubiš, da boš šla z njim v hribe in si hkrati delaš opomnik, da moraš preiskati splet, če slučajno kje prodajajo pohodne čevlje na visoko peto…

Gospodič se redno vrača in za sabo pušča sledi.
V tvojih planih za naslednje mesece in v kopalnici.
Ko prinese še svojo kitaro, takrat veš, da ne bo mogel kar izginiti. Ta njegova črna Josipa je bistvo njegove duše. Kar slej ko prej postane nadležno. Cele dneve plenka na njo in samo ob velikih praznikih ti v postelji zaigra Smoke on the water.
Hudič je, ko si vzame pravico usmerjanja tvojega življenja.
Najbolj zoprni so njegovi posegi v tvojo garderobo. Štikle zamenjajo superge, seksi oblekice kolesarske hlače, v hladilniku je en kup preveč zdravih tablic z muesliji, in nikjer sledu o Nutelli in bivolji mocareli.
Potem se loti še tvoje bogate zbirke šund romanov, preurejanja omar v kopalnici, kjer glasno primerja število tvojih krem z lačnimi v Afriki. Hm, a lačni v Afriki jedo kreme proti gubam? Iskreno dvomim.

Naenkrat ugotoviš, da te gospod spreminja v svojo bivšo. In vse bivše pred njo.
Ne zanima ga pijančevanje s tvojimi prijatelji, ne zanima ga šoping v New Yorku in odkrito prezira tvoje kadilske razvade.
Takrat ti prekipi in začneš pogrešati tišino. Glasen mir, ko si v miru prižgala in ti nihče ni sral po glavi. Kdo partnerjem daje pravico, da te spreminjajo? Kdo jim daje pravico, da ti skrijejo prevelika modra sončna očala in zahtevajo, da svojega Minija zamenjaš za Toyoto Prius?
Fakof ma!
Dosti sem stara, da vem, kaj mi paše, naj odgoni tja od koder je prišel.
In si spet sama.
Takrat ugotoviš, da si spet nažrla E-jev nekoga, ki te ni bil pripravljen poslušati. Te spoštovati. Se prilagoditi in vztrajati.
Ker je tako še vedno najbolj komot.
In vse, kar ti ostane do naslednjega tematskega žura, so prijatelji.
Tam ni skrbi za še eno instant razmerje. Smo že vse sprobali in na koncu ugotovili, da smo odlični prijatelji in res grozni partnerji…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

So ženstvene ženske res izumrle?

09 ponedeljek Apr 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 20 Komentarjev

Značke

bitka med spoloma, emancipacija, ljubezen, moški, nemoč, poženščeni, razmerje, visoke pete, XXS, ženstvene

Moški se na splošno strinjajo, da so.

Nič več ne obnemoglo plahutamo s trepalnicami. Nič več se po promenadi ne sprehajamo v kratkih krilcih in visokih petkah. Nič več nimamo rdeče namazanih ustnic in ne nosimo malih torbic.

O, ne, po novem preklinjamo ko stari furmani, nosimo prevelike kavbojke z ritjo pri kolenih, pijemo veliko pivo in same menjamo gume na avtu.

Kaj pa nam ostane drugega?

Večina mojih prijateljic je samskih. To pomeni, da same pobijajo pajke, lezejo na stole in menjajo žarnice, v steno vrtajo luknje za nove police, z levo roko popravijo verigo na biciklu in, če je treba, nesejo tudi televizijo v tretje nadstropje.
V službi so bolj vztrajne in zaguljene od svojih moških kolegov, obvladajo premične IP-je, spoznajo se na strešne kritine, toplotne črpalke in znajo same zafugirat ploščice v kopalnici.

Posledično niti ne čutijo potrebe po dopadljivosti do moških, ki so jim v zadnjih letih porezale krila. Ker niso več finančno odvisne od njih, tudi same določajo pravila. Kje, kako in kolikokrat.

A kaj je bilo prej? Poženščeni moški ali pomožačene ženske?

Moški pravijo, da smo jih ženske kastrirale. S svojo samozadosnostjo smo jih strle jajca.

Jaz pa vem, da ni tako hudo. Predvsem smo ženske še zmeraj rade zelo komot.

Odkar se na njegovem poštnem nabiralniku sveti tudi moj priimek, ste lahko brez skrbi, da ne menjam več žarnic. Niti ne odnašam več smeti. Glasno cvilim, ko ne dosežem koruze na zgornji polici in se veselo skrijem pod odejo, ko po steni pleza velikanski pajek.

Kar me včasih prav razkuri!

Od kdaj sem postala tako prekleto komot? Aja, odkar on nosi težke vrečke iz trgovine. In namesto mene odpira kozarce z vloženimi kumaricami. Odkar imam nekoga, ki sleče svojo jakno, ko me zebe in ne pusti, da šklepetam z zobmi kot bober v vojni.

Človek bi rekel, da smo ženske še zmeraj ostale ženstvene, problem je v tem, da je zmanjkalo pravih moških!

Naokoli se sprehajajo vsi  presušeni v ozkih hlačah številka XXS, v majicah z dekolteji do popka, supergah s pepita vzorcem in uporabljajo dnevno in nočno kremo  za obraz – kako naj ga ženska jemlje resno? Verjemite mi, da bi ženske še zmeraj rade bile fine, tihe in nežne, vi pa mi povejte, kdo bo potem pri njih doma odpiral konzerve?

Njena milina in njegovi nalakirani nohti zagotovo ne!

Najprej naj moški spet postanejo pravi dedci, ki zanjo vreči babo čez ramo, potem bomo pa ženske spet začele plahutati s trepalnicami, nemočno viti roke in uporabljati besede kot so jejhata in jojmene…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...
← Older posts

RUBRIKE

LISICA KUHARICA LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA PAVLA ŠVOH TETA IZ PLIBERKA ŠTIKLE & RUKZOK

Lisicamica tvita!

  • "Ljudje niso klobase, a je še kranjska klobasa bolj zaščitena od človeka." dr. Lev Kreft 1 day ago
  • @Spovednik ahahaha, sam res:) 1 day ago
  • Od objave bloga o "nekadilcih" sem dobila 2 škatli čikov v opravičilo. Očitno je včasih treba samo povedati... pizdun.org/2013/05/17/kad… 1 day ago
  • J. Potrebuješ o začetkih: Takrat je bila povprečna starost poslušalca 63 let. Danes je okoli 45 let. Nekaj se je premaknilo," Ja umrli so. 1 day ago
  • Al folk ne zna vozit, al pa js vozim po plocniku. 2 days ago
Follow @lisicamica
maj 2013
M T W T F S S
« Apr    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.

Meta

  • Registriraj se
  • Log in
  • Entries RSS
  • Komentarji RSS
  • Blog at WordPress.com.

Recent Posts

  • Presneti pikniki
  • Kadilci smo najbolj zabavni
  • ŠIFRA: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.
  • Vdovci, ločenci in zeleni zajci
  • Je Argeta grešni kozel? Ali je vsega kriva Hana Suralova?

Top Clicks

  • lisicamica.files.wordpres…
  • kovanec.om
  • facebook.com/pages/BI-KO-…
  • lisicamica.wordpress.com/…
  • lisicamica.files.wordpres…
  • facebook.com/goljar
  • lisicamica.files.wordpres…
  • twitter.com/lisicamica
  • twitter.com/lisicamica/st…
  • lisicamica.files.wordpres…

Blog at WordPress.com. Theme: Chateau by Ignacio Ricci.

loading Prekliči
Post was not sent - check your email addresses!
Email check failed, please try again
Sorry, your blog cannot share posts by email.
%d bloggers like this: