Značke
ljubica, ljubice, ljubosumje, moški, nočko, pogrešam te, razmerja, žena, ženske
Naj se moški še tako pridušajo, da smo babe čisto zmešane in si ves čas nekaj domišljamo, vztrajno pozabljajo na ženski 6. čut. To ni tisti čut, ki nas vleče po razprodajah, vsako jutro na tehtnico in v jok, niti ne botruje slabemu bočnemu parkiranju ali peki odličnih piškotov.
Vsemu naštetemu botrujejo vaja, lenoba ali razvada.
6. čut pa nezmotljivo začuti njegov fokus na zadnjici, ki je manjša in bolj čvrsta od tvoje. Ali smo se že tukaj zaklale? Večinoma smo ženske ljubosumne na mlajše in lepše. Ali moški mečejo oči res samo za njimi? Jih nikoli ne zmeša tista, ki je bolj bistra od tebe? Tista, ki se s kolesom bolj pogumno spusti z Golovca ali tista, ki piše lepše pesmi in na njene prsi gravitacija ne deluje? Zagotovo smo alergične na tiste, ki se jim v očeh prikazujejo tiči in njen erotični naboj ubija še rože okrog nje.
Kakorkoli, na tekmico se ne da gledati, ne da bi ti slina stekla po bradi. Napad ljubosumja je kot epileptični napad. Ne moreš se ga ubraniti in vedno useka nepričakovano. Predvsem za tistega, ki mu zakoplješ nohte v hrbet.
Poznamo več stopenj vohljanja in božanja ljubosumja v smeri dlake.
- Vohljanje po njegovem telefonu, medtem, ko se on tušira. Včasih je bilo to še lažje in si ga lahko prebrskala medtem, ko si je privoščil jutranji ritual na stanišču. Odkar je telefon njegovo žezlo na straniščnem prestolu, moraš biti bolj hitra. In temeljita. A ko boš našla SMS, ki ga je poslal mrhi, ki si jo vedno imela na sumu:« Te že pogrešam! Nočko!«, pripiši posledice sebi. Najprej se treseš, potem jočeš, ima te, da bi ji poslala Črnogorce na vrata, potem spiješ pol litra vina in je vse še hujše. Dokler ga ne dobiš v pest, si že čisto blesava in neartikulirano groziš, on pa te poskusi prepričati z najbolj logičnim izgovorom. »Pogrešam jo zato, ker mi je dolžna keš!« »Aja, kaj pa nočko? Meni nikoli ne zaželiš nočko!« Potem je vse na tebi. Boš verjela in požrla in se šele čez leta tolkla po glavi, ker si nasedla na najbolj blesavo foro in jo kupila, ker mu nisi hotela spokat kufrov?
- Brskanje po njegovih telefonskih izpiskih, ki jih je lastnoročno odnesel v kanto pred blokom. Pa se tega sploh ne bi spomnila, če te ne bi enkrat po krivici obsodil ravno tega! Kako se nisem sama tega prej spomnila? Kaj pa skriva? In seveda naslednjič nasedeš in se sredi noči plaziš po kanti za smeti, smrdljive paprije skriješ v torbo in jih na skrivaj preštudiraš. Klinc, nič pametnega, odkar so maili, nimaš več šans. Samo roke ti smrdijo po pomarančnih olupkih in kavni usedlini. Fuj! Spet te je nategnil.
- Potem so njegovi nočni izleti s prijateljčki. Ko se ne javlja na telefon. In se z jutrom privleče domov. Brez izgovora. Smo ga pač pili. In kje si spal? Pri enih študentih. »Šit, a res misliš, da sem tako neumna?« Takrat mečeš krožnike in iščeš oster nož. Seveda si potem ti neuravnovešena, zmešana baba.
Zgoraj našteti so samo prijemi, ki so delovali pred globalno digitalizacijo.
Pred kratkim sem slišala za žensko, ki je skrekala njegovo FB in gmail geslo in si kot on dopisovala z njegovimi potencialnimi skušnjavami. Kapo dol, ne samo, da je zvohala geslo, tudi prava vprašanja je postavljala in se prikopala do njihovih naslovov. Zdaj ve, kje skušnjavke živijo in jih bo ob prvi priliki z motorno žago čakala pred vrati. Zbrisala mu je njihove telefonske številke in jim poslala grozilna sporočila na FB. Iz svojega računa. Da bodo vedele s kom imajo opravka.
Eh, pa saj niso pomembni prijemi ljubosumnih žensk. Pomembno je, da tekmice navohamo na kilometer. In slej ko prej se sumi izkažejo za upravičene.
Takrat smo vsaj malo potolažene. Da nismo čisto nore.
A moški kak deci ljubosumja sprovocirajo tudi sami. Da spet vzbudijo ta divjo babo v nas. Ki se je čisto ugojila v komot razmerju in je pozabila na divji seks v liftu, ter ga ves čas klofta po prstih, ki lezejo v njen dekolte.
Bodimo si na jasnem; vsi zgoraj našteti prijemi so katastrofa. In tega se ne dela. A vseeno to vsi počnemo. Če ne drugače, pa ob poznem SMS sporočilu, zastrižemo z ušesi in skozi zobe zapojemo: »Kdo nam pa piše tako pozno?«…
