Tag Archives: romantična večerja

Vsemogočne ženske ali Lassie se vrača

24 Četrtek May 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH, ŠTIKLE & RUKZOK

≈ 1 komentar

Značke

, , , , , , , , , , , , , ,

Zagotovo je vsaka izmed nas kdaj popokala kufre, z njegovo zobno ščetko zribala wc školjko, se mu polulala v stekleničko s parfumom in odbezljala, kolikor so jo nesle noge.
A hudič je, ker je v skupnem domu pustila še vsaj polovico čevljev, kup posušenih maskar, smučarsko opremo ter ta velik nahrbtnik. Kar je barabinu dalo vedeti, da zgodba še zdaleč ni končana.

A pametna gospa mu zabije zarjavel žebelj skozi nogo in se začne po mestu sprehajati z znanim vaškim motoristom. Pred gostilno vehementno zajaha njegovo mrcino, si na ta drage pramene porine eno zblajhano kahlo in se odpravi na morje.
Zlobne jezike sicer zanima, kam bo vtaknila odseljeno polovico štiklov, a baba res gre. Na drzno potovanje do Poreča z dvema paroma kopalk in enimi šlapni.
A ne mine dan, ko ji postane žal. Ker brez svilene oblekice je samo ena izmed mnogih, ki v mestu topijo celulit pod trdim ledrom. Še kr butasto. Če mene vprašate.

Kakorkoli, te babnice imajo potem novega fanta. Ki je čudovit. Ima potetovirane roke, trenira eno izmed vzhodnjaških borilnih večin, kar je odlična podlaga za tantrični seks, ima več las kot njen bivši in najbrž kako mišico več. Vsekakor pozna vse gostilne, kjer so motoristi zaželjeni, radler in žagovinasti čevapi pa strašno poceni.

Hm. Gospa se je rahlo zaklala, mar ne? Ona bi šampanjček in lososa, tako pa vsak vikend kinka na motorju in ima čisto ožuljeno rit. Takrat ji postane rahlo žal za luksuzom, ki ji ga je nudil bivši. Kljub temu, da je z njim morala hoditi na orgelske koncerte, debatirati o Kantu in Lacanu, jesti samo zelenjavo in tu pa tam odpotovati bogu za nogo. S ta velikim nahrbtnikom. Brez koles.

In Lassie se začne vračati.
Najprej z zoprnimi komentarji. Da je on kriv, da je madam nesrečna. To ženske res obvladamo. Težit moškim, ki smo jih zapustile.
A zdaj se pa tam kr z enimi zajčicami potikaš po lokalih? A te ni sram? Cela Slovenija je videla njeno spodnjo frizuro, a si res tak cepec, da jo moraš prijeti še v roke? Aha, a zdaj boš pa doma imel žure in kadil v kuhinji? Ko sem pa jaz hotela kake prižgati, si dobil napade astme?
Ubogi moški se potem posipajo s pepelom, opravičujejo in razlagajo. Ko so res že čisto sivi v glavo, gospa prijadra nazaj. Naduta in velepomembna.
Najprej po kotih preveri, če so kje bolj blond in bolj dolgi lasje od njenih.
Pogleda v smeti, koliko praznih steklenic se valja v njih.
Če vse štima, se privoli preseliti nazaj.
On, on mora pa pred njo posipati vrtnice, ji poljubljati noge in omedlevati od sreče.

No, drage gospe, naj vam povem.
Če imate srečo, se bo to zgodilo zgolj in samo enkrat.
Ko boste želele še eno poletje preživeti same, v družbi mišičnjakov, ki so na plaži oh in sploh, na stranišču pa berejo Montignaca, potem se kar sprijaznite z ločevalno dieto za vse večne  čase.

Moški so včasih res naivni. A ločevati znajo zelo dobro.
Dvakrat ne bodo nosili tvojih kufrov nazaj v osmi štuk. Drugič jim bo popolnoma vseeno, kako žal vam je. In bodo šli s prvo sosedo na pivo. Mogoče potem celo v posteljo. Brez pike slabe vesti.
Zato drugič spakirajte vse.
Da ne boste kdaj na Krvavcu srečale kake gospodične v čudno znanem kombinezonu…
Nimaš kaj, očitno imate res dober okus. Mogoče za cunje, za moške pa skoraj zagotovo ne…

Moški prehitevajo po levi strani

14 ponedeljek May 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

, , , , , , , , , , ,

Če smo bile ženske še do pred kratkim prepričane, da držimo boga za jajca, jih vedno bolj dobivamo po piskru.
Ko smo me tlačile svoje zrele prsi v drage korzete, si kupovale male avtomobile z velikimi gumami, v službi zganjale hudiča in pol ter mamile divje mladiče, so naši vrstniki lepo tiho pripravljali veliko ofenzivo.

Govorimo o prvi generaciji ločencev, zagrizenih karieristih in vseh tistih, ki so naenkrat pogruntali, da so se iz buksljev z debelimi očali in hlačah na črto, prelevili v greha vredne samce.
Prišel je čas za maščevanje!
Nič več ne jočejo za bivšimi, ki so jih leta dolgo buzerirale. Danes se jim samo še smilijo in do njih ne čutijo niti trohice sočustvovanja. Če je bila ona v njunem razmerju oh in sploh lepotica in on ubogi sluga, je danes vse obratno.

Takrat so v družbi tiho sedeli in ji pustili, da ona šarmira, se spogleduje, on pa mora biti neskončno hvaležen, ker blagovoli iti z njim domov. Kadar so bili prav posebej pridni, so lahko zlezli pod njeno odejo, pa še to ob nedeljah in velikih praznikih.

A ni hudič, da so nekje prebrali in izračunali svojo pravo vrednost. Nič več ne sedijo s sklonjeno glavo, temveč v tistih zlizanih kavbojkah v seksi ritmu tapkajo z nogo, tresejo led v viskiju in samozavestno kažejo bele zobe.
Odkar jim ni treba v stari trenirki odnašati smeti in pred hišo vlačiti kosilnice, imajo čas za rekreacijo. Rožnik je poln nabitih mišic in testosteron spravlja leve v živalskem vrtu v ljubosumno rjovenje.
Zdaj pa mi vi povejte, zakaj bi taki plemenski biki potrebovali štrik okrog vratu?

Predvsem imajo vsi enak problem. Kako ostati samski.
Slej ko prej najdejo spremljevalke, ki jim ne grejo na živce že po nekaj dneh. Ki jim ne pošiljajo SMSov s čudnimi znaki, ki naj bi pomenili poljube. Ki ne skačejo v pogovore starejših in ne komplicirajo pri posteljnih akrobacijah.
A glej ga zlomka, na koncu se mladički zafrknejo.
Ker želijo biti pozorni. Prijazni. Nepogrešljivi.
Vstopiti hočejo pri zadnjih vratih.
Z dragim darilom. Lahko je to najnnovejši Diorjev parfum ali pa rdeča pentlja okrog vratu spodaj pa nič.

Takrat je zgodba na začetku konca.
Sam si lahko kupi še dražji parfum.
Če pa si zaželi dekle, ki mu bo golo plesalo, si bo izbral pa tako, ki ji zjutraj ne bo rabil peči jajc na oko…

Zakaj bi bilo koketiranje prepovedano?

20 petek Apr 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 1 komentar

Značke

, , , , , ,

Zadnje čase se zdi skoraj neverjetno, a obstajajo tudi pari, ki si ne mečejo telefonov v glavo, ne vdirajo v partnerje računalnike, jih ne zasledujejo in se imajo na splošno prav fino.
Predvsem veliko smeha namesto večnih očitkov je recept za preskakovanje vsesplošne zoprnije.

In skupni žuri.
Ko se skupaj odpravita na potep po nočnih lokalih.
Ona obleče ta velike joške in obuje ta dolge noge. On seksi kavbojke in srajco, ki naredi njegove roke malo bolj mišičaste, kot v resnici so.
Medtem, ko se drenjata po kopalnici in ji on vleče spodnjice z riti, si nazdravljata s šampanjecm in plešeta po hodniku.
Sledi klasična vinosejada od šanka do šanka. Kljub temu, da živita skupaj, si imata grozno veliko za povedati, režita se hudobnim pripombam, ki res niso za v javnost… no, zagotovo sta v tej zgodbi vidva najlepša, najbolj seski in strašansko brihtna.

Kakorkoli, končno se spokata do VIP vhoda. Brez VIP karte.
On suvereno pove, da nese gor sound blaster, ker če ga ne bodo dobili v 5 min, lahko vse skupaj zaprejo.
Gorila na vratih ga debelo gleda.
»Kak sound blaster? Kje pa maš kak velik zvočnik?«
» Mah, kak zvočnik, tole kartico rabijo!« naduto potegne iz žepa rezervno SIM kartico.
Gorilčeku postane grozno nerodno, ker medtem, ko on sedi pred vrati, se svet vrti z nadzvočno hitrostjo…
Ti mu prijazno pomežikneš in moliš, da si te je zapomnil za drugič in te bo spustil notri tudi brez tako res slabi laži.

VIP loža je fensi. Povsod polna vedra šampanjcev in drugih alkoholov, ki bodo pomanjkljivo oblečene deklice hitro spremenile v razvratne pocestnice, ki bodo z nadzvočno hitrostjo dale nadutim povzpetnikom in ostarelim kraljem rumenih strani.
Medtem, ko on sklizne na WC, se tebi pripopa lastnik lokala:
»Zdaj pa ti meni povej, kam  hodiš k frizerju?«
» Najbrž istemu, kot ti!« si najprej hudobna, ker popolnoma enako kot ti škili skozi predolge šiške. Potem pa ugotoviš, da ne moreš bit taka zoprna pička in si začneš navijat pramen okrog prsta, gledat izpod čela in sesat spodnjo ustnico.
Fak, Scarlet zna to ziher boljše…

Ampak on nasede. Seveda nasede. V žaru svoje svoje pomembnosti sploh ne zazna moje brce.
No, pa se dajmo igrat!

Prijazno se nasmihaš, mežikaš, on se topi in naslanja na steber ob tebi.
Takrat za stebrom zagledaš Njega. Ki crkuje od smeha.
Jezno mu namigneš naj neha motiti tvoj dramski nastop.
Preden se obrneš okrog, se gospod Lastnik že medi ob eni mlajši, razkošnejši in bolj svetlolasi lutki.

Takrat ti pa stopijo lasje pokonci!
Kdo je una mrha jedna, ki se plazi po mojem fantu? Nasršena kot huda kura zakorakaš proti njej, ko te ustavi njegov vprašljiv pogled.
» A je dobra?«
Se ustaviš, dobro pogledaš in prikimaš:» Ko sto mater!«

Nasloniš se na šank, si naročiš prevelik kozarec vina in opazuješ njeno guzenje.  Ponosno opazuješ svojega dedca, ki izginja v njenih velikih očeh in se ti zdi grozno fajn!
On stoji ves en sproščen, se glasno smeje in ti vsake toliko pomežikne.
Takrat je neskončno seksi.
Kot si bila ti njemu, ko so te obletavali lastniki velikih avtomobilskih ključev.

Ko bova prišla domov, bo še veselo, si mislim. In jutrišnji dan v njegovi srajci tudi.
Ker mu jo bom slekla jaz.
Pa naj še kdo reče, da je koketiranje prepovedano.
Daleč od tega, prekleto dobro dene. Prej, vmes in potem!

Vampirji in vampirke

27 torek Mar 2012

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 2 Komentarjev

Značke

, , , , , , , ,

Ugotovila sem, da vedno več tistih s še vedno naravno napetimi zadnjicami in gladkimi obrazi bere Moj Brlog. Najprej me je skoraj kap: »Šit, najbrž si mislijo, da smo mi, za njih najbrž pravi metuzalemi, do konca usekani.«

Tudi jaz sem pri 18 verjela v večno ljubezen. Takrat ni pomagalo noben hausarest ali nežno prepričevanje, da zaradi njega ni vredno iti na maturantski ples čisto zabuhla, ker si ga v mestu srečala z eno presušeno veščo. Peljal jo naokoli v novem kabrioletu, medtem ko se nas je 5 peljalo v starem jugecu na generalko.

A kmalu sem verjela, da mu bo enkrat še prekleto žal, ker bom grozno znana filmska igralka, ki bo s čikom zažigala njegova ljubezenska pisma obžalovanja. O, pa še kako mu bo žal! Naj vam danes povem, da se je čez leta, ko sem shujšala in je strašna ježkasta frizura zrasla v čop, res prilezel nazaj. Takrat se mu nisem režala v ksiht, ampak se mi je enostavno smilil. Že takrat sem bila uiber pametna in sem vedela, da bo vedno odhajal zaradi lepše.

Ampak takrat smo se mladi sekirali samo zaradi mature, prenizke žepnine in predebele riti.

Slišim, da se danes mulariji niti v šolo ne da več hoditi. Ali so v obdobju recesije po vodi splavale otroške želje in sanje? Mogoče res. Če jih povsod samo bombardirajo z vsemi možnimi konci sveta, potem je mogoče res butasto hoditi v šolo, se kregati z apatičnimi in depresivnimi profesorji, se učiti, zamuditi nore zabave polne poceni drog in alkohola iz Hoferja.

Verjamem, da je mladim padlo vse dol. Saj je nam starim kozlom tudi! Kar pa ne pomeni, da se nimamo fino. Bolj kot kdajkoli so prišla do izraza prijateljstva. Tvoje Šefle, ki jih lahko kličeš sredi noči. Ki ti posodijo 50€, ko si v buli, ali pa te peljejo k njemu na obisk, kljub temu, da obe vesta, da si tisti njen sedanji zasluži samo eno gnilo ribo v prtljažnik. A nimaš kaj. Saj lahko trobiš in vpiješ, groziš z nasprotnim koncem prijateljeve bergle, pa ne bo zaleglo.

A vsaka šola nekaj stane. Večina se nas po katastrofalnih razmerjih z vampirji najprej dolgo plazi, liže potolčena kolena in vleče srca iz riti, a slej ko prej je Šefla spet za šankom in spet je cel svet njen.

V bistvu je življenje res ena velika krivična žival. Najbolj te muči, ko nosiš srce na dlani. Takrat ga napadejo bebci, ki te buzerirajo, klistirajo, nervirajo, prezirajo, ti pa še kar vsak dan božaš njegovo hudobno lice in se tolažiš, da tak pač je. Odjebi »pač tak«. Tak ali taka naj bo sam ali sama. Če je kaj pravice na svetu, bosta slej ko prej pristala skupaj in drug drugemu pila kri – ne boste verjeli, to se je res zgodilo! Na žalost bo njuna zgodba kmalu končana in spet bosta šla na lov na nedolžno dušo.

Klinc, najbrž moramo iti čez vse te brce v rit in osamljene noči, da potem lažje prebolevamo vsa ponižanja in zavrnitve. Zrušene gradove v oblakih in enosoben šotor na plaži.

Svet res stoji na glavi.
Mladički tako sveto verjamejo v iskreno ljubezen. In jih vsaka zavrnitev tako zelo boli, stari kozli smo pa skeptične barabe. Zlepa nikomur ne verjamemo. Sicer tvegamo, jih vseeno fašemo po piskru, a se vedno hitreje poberemo in tečemo naprej. A moralo bi biti ravno obratno. Kozlički bi morali zahtevati zase samo najboljše in ne s sklonjeno glavo jesti drobtin, namočenih v solze nemoči. Rjovite in se borite! Zahtevajte prstane iz trompetngolda in romantične sendviče ob vaškem bajerju. Zmečkana ljubezenska pisma namesto zlajnanih SMS sporočil. Bodite pametni! Ja, boli ko svinja, ampak prisežem, da bo nehalo prej, kot si mislite

Stari kozli pa… Nikoli ne bo zmanjkalo prašnih kilometrov ali gin-tonicov, v katerih lahko utopimo razočaranje. Samo nikoli ne pozabimo, da za vsako rit palica raste. Če imaš kaj sreče, bo ravno tvoja pritrjena med hitre noge, ki te bodo ulovile, ko ne boš mogla več…

Recept za milijon orgazmov

22 Četrtek Dec 2011

Posted by in PAVLA ŠVOH

≈ 1 komentar

Značke

, , , ,

Je že tako, da se ženske na začetku razmerja rade afnamo. Se delamo fine, ezoterične, razvajene mrhe, ki jim je treba vse prinest k riti.
Ampak smo tudi dovolj  zabite, da prav kmalu sklonimo glavo in priznamo, da suši s težavo spravimo po grlu, da imamo raje mrzlo pivo od roza mehurčkov in, da so najbrž godalni kvarteti v cerkvi Svetega Engakrižanegapač, najbrž super – če si naglušen in slep.

Če imaš prekleto srečo in so ob tvojem rojstvu vilinke pocrkale od plesa okrog tvoje postelje, potem tudi on prizna, da ima raje domačo govejo juho in skakanje z odra med koncertom Sepulture.

Takrat se ženkam posveti, da tale je pa terna in, bog ne daj, ga kje izgubiti. In ga začnejo razvajati.
Pojavi se vprašanje za milijon orgazmov:  kaj mu skuhati, da bo padel na rit in bo na veke vekov ljubil samo mene?

Najbrž je odvisno tudi od starosti. Če si stara 16 let, bo peka potice res malo pretirana zadeva, za zaljubljene penzioniste pa surova riba najbrž res ne pride v poštev. Saj že s tisto v hlačah nima kaj za početi…

Preden nas mine tek do hrane, vam predlagam en preprost morski menu, ki bo postavil nove mejnike prvega pravega randija.

Čeprav bi sedaj, glede na vreme, bolj pasala kaka jed na žlico, moramo ohraniti romantiko in res ni fajn zasmraditi kuhinje s prepraženo čebulo, pomešano s cigaretnim vonjem in izparjenim vinom.
Torej, konec nakladanja, lotimo se recepta:

Za predjed bi naredili Sladki Ceviche ( »seviče«).
Ceviche je tipična peruanska jed, ki jo prvič malo težko spraviš po grlu. Originalni ceviche so koščki surove ribe, čebule, paradižnika in koriandra marinirani v limoninem soku, začinjeni s soljo, poprom in čilijem.
No, jaz to naredim malo drugače.
Za v ribarnico oblečem kratko krilo in mežikam prodajalcu, da mi da 2 res sveža divja brancina.
Enega mi sfilira, drugega pa ne pipne, ker bomo za glavno jed potrebovali brancina, ki mu nismo odstranili lusk, samo čreva so obležala na plotu.

Doma najprej pošteno nabrusim nož in sfiliranega brancina v tankih plasteh režem z vrha. Kot bi delala goveji carpaccio. Evo. Čisto take tanke in čim bolj široke rezine.
Stisnem 3 pomaranče in 3 limone. Vsako v svojo posodico.
Koščke brancina najprej namočim v pomarančnem  soku in pustim slabe pol ure in nato dodam še sok limon.
To je pomemben detajl: najprej pomaranča, nato limona. Limona bi surovo ribo preveč »svcrla«.
Posolim, dodam nekaj kolesc čilija in pustim, da se vse skupaj marinira vsaj 3 ure.
Olupljeno melono (lahko tudi hruško)  s strgalnikom za krompir narežem na tanke rezine.

Na krožnik dam malo rukole (čeprav mi gre ta plevel pošteno na jetra, ker ga povsod turijo) in če se le da, jo zamenjam z motovilcem. A njen ostri okus lepo zaziblje sladkost melone in citrusov.
Torej malo rukole, na njo previdno listke melone, na vrh pa lepo razprostrem odcejene kose mariniranega brancina. Po vrhu še malo popra in soli, za piko na i pa narišem še nekaj vijug s kostanjevim medom in posujem z granatnim jabolkom.

Medtem, ko se vidva bašeta  s tole dobroto in se neumno hihitata, se v pečici peče brancin v soli.
To je najbolj simpl priprava ribe. Ali pa se samo meni zdi tako in je v resnici strašno zakomplicirana, ampak moj brancin v soli je res za prste polizat, zato predvidevam, da bo kar OK, če tole delim z vami.

Torej brancin je lepo opran in osušen. Notranjost ribe nasolimo, napolnimo s tremi stroki česna in vejico rožmarina.
Pekač obložim s aluminijasto folijo.
Površino, na katero bomo položili ribo, prekrijemo s soljo, nanjo položimo ribo.
Ribi s folijo zaščitimo odprt trebuh in tako preprečimo uhajanje soli v ribo.
Ribo pošteno skrijemo pod piramido soli.

Ribo v skafandru soli porinem na pečico, ki je predhodno ogreta na 180˙C.
Kilogramski brancin se bo pekel približno eno uro. Sol mora postati trda ko kamen.
S kladivom skafander previdno razbijte in odstranite sol ter vrhnjo plast kože. Ni za jest. Fuj.
Ribo previdno odprite in jo razdelite na krožnika.

Poleg lahko dodate kuhan krompir, rahlo prelit z olivnim oljem s tartufi.

Za sladico si pa ti!
Pa dober tek!