PMS je zmeraj dober izgovor, ki mu ne sme ugovarjati nihče. Sploh pa ne moški, če noče spati na kavču, si naslednjih 100 let sam peglati majice in stradati ob suhem kruhu.

Najhujša je tečnoba, ki se potencira ob mnogokaterih samo ženskam znanih dejavnikih.
Med prve zagotovo sodijo preozke hlače in premalo lukenj na pasu.
»Pa od kod?«, zjutraj vreščimo, ko nam hlače lezejo v tazadnjo in prsi buhtijo iz modrca! Saj sem pred 14 dnevi tekla en krog po Tivoliju! Pa skoraj nič nisem jedla! Takrat rade pozabimo na vse šampanjce, ki smo jih spile, med prejšnjim in prihajajočim PMSem. In kos mastne pice med vijuganjem proti domu. Ampak ne, za tvojo veliko rit zagotovo ni kriv alkohol – temveč moški.
Če nimaš svojega, pa od sosede. Ali soseda. Ni važno.
Po jutranjem mrcvarjenju sostanovalca, sledi mrcvarjenje vseh udeležencev v prometu. Takrat smo ženske resnično lahko hvaležne, da nimamo kabrioleta. In jih ne dobim okrog ušes. No, vsaj jaz. Na poti v službo zagotovo srečam trop konjev, krav, koz, kretenov, idiotov in prvovrstnih barab. Stegnjen sredinec je obvezna oprema. Brez njega enostavno ne gre.
Prav pride tudi v službi. Takrat ga sicer steguješ pod mizo in v žepih ta širokih hlač, a je pravi ventil za krotenje jeze.
Ki rada preide v hudobijo. Hudobijo zvabi na plan gromozanski mozolj pod nosom. Ni šans, da ga skriješ! Pred ogledalom preklinjaš hormone in ga poskusiš čisto na rahlo zbezati na plan. Ker se prasec ne da, ti pa še manj, na koncu hodiš po pisarni  spraskana in krvava. Kot mulc, ki si z mamino britvico poskuša obriti prve brke.
Katastrofa! Nikoli nas ne izuči!
Stiskanje mozoljev, puljenje obrvi in lakiranje nohtov.
Ne samo takrat, ko PMS dviguje svojo grdo glavo. Mozolje stiskamo tudi takrat, ko o njih ni ne duha ne sluha. Vse dokler nimaš ene velike rdeče luknje sredi čela. Enako je z obrvmi. Dokler si ne uspemo populiti teh kosmatih sovražnikov, ne odnehamo. Malo tu, malo tam, na koncu si pa kot Pamela Anderson v devetdesetih. Z nohti je samo malo drugače. Lepo si jih polakiraš. Mmm, mi je ratalo! Samo še eno plast, pa bodo kot iz salona. Zjutraj imaš pa na vseh desetih odtis posteljnine.
Za znoret! In preden spraskaš vse tiste mehke plasti laka z nohtov, se ti lahko gladko zmeša!

Najbolj pa ob PMSu nastradajo tisti, ki jih imaš najraje. Krivi so za vse vojne in lakoto na svetu. Ker ti računalnik šteka in ker je zmanjkalo sladoleda. Da ne govorim o iskanju prakirnega prostora, poletni vročini in strganih natikačih. Če bi se pred enim tednom veselila posedanja na promenadi, ti tokrat stopijo lasje v zrak samo ob misli, da bi se morala spet stlačiti v nekaj seksi in ozkega. Ne da se ti pogovarjati, nos vlečeš po tleh kot smetar svojo smrdljivo kanto.

Še najhuje pa je, ko se te poloti malodušje. In jočeš ob filmu Seks v mestu, ki si ga videla že trikrat. Ko srečaš upognjeno ženico, ki prodaja rože po ulici. In ker jim je v trgovini zmanjkalo tvojih najljubših piškotov.

Takrat je vse, kar potrebuješ, en tak blog. Da si pač spihaš dušo.
Pa kak objem tudi nikoli ne škodi… In tvoje opravičilo, ker si taka mrhotino jedna. Ko boš v menopavzi, bo zagotovo vse drugače!

P.S samo še razlaga za vse tiste, ki mislijo, da je PMS kaka podkožna žival; PMS je predmenstruacijski sindrom (Premenstrual syndrome), ki se ponavadi začne en teden pred menstruacijo in se konča z njenim prihodom. Lahko pa traja tudi kako leto ali dve. Skupaj.