• About

MOJ B®LOG

~ Urška Podojstršek

MOJ B®LOG

Tag Archives: ženske

ŠIFRA: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

10 petek May 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 18 Komentarjev

Značke

Badoo, blefer, brezzob, Flirt, frajer, Indija, moški, on, ona, osamljeni, randi, Slash, zmenkarije, zob, Šmarna gora, ženske

Bodimo si na jasnem, samska ženska pri 35 ne potrebuje moškega.
Sama zna zbiti vrtno uto, sestaviti pohištvo, zvrtati luknje za kuhinjske police. Če bi si pri 20 letih dala povečati joške za dolgolasega frajerja na kitari, ga zdaj niti povohala ne bi več. Odkar se trudi zdravo živeti in zna sama odpirati buteljke, niti kuharski virtuozi ne izstopajo več in jadralci s svojo mičkeno banjo v Portorožu nimajo več šans.

Jebiga, z leti se spreminjajo tudi kvalitete, ki jih ženske cenimo pri moških.

Prva je ta, da vsak doma spi doma. Brez vmesnih ogrevanj tujih postelj.

Druga so skupni interesi. Že samo ljubezen do dobrega pireja in kuhanih hrenovk je včasih dovolj. Ob lupljenjeu krompirja se lahko čisto lepo pogovorita, kak dan je za vama.
»Kako?«
»OK.«
»Kaj novega?«
»Nič.«
»Nobenega trača?«
» Ne.«
»Hmph.«
Potem se lepo skupaj zvalita na kavč in če ti ravno ne tišči nog pod rebra, se nimaš kaj pritoževati.
Ful je pa fajn, da ima pri svojih letih še vse svoje zobe in čim manj putrast vampek. Že sama senca mišice nekje v podkožju nam požene kri po žilah. Dedci, ki se lasem navkljub brijejo do golega, so pa itak težki preseratorji.

Skratka, ko v celi Sloveniji zmanjka znancev, bratov, sosedov in bivših fantov prijateljic, ki jih še ne bi poznale, na koncu obupamo.
In kaj zdaj? Kar tako po barih svaljkat se ti ne da več. Sama tja itak ne zahajaš, če pa greš v družbi prijateljic, tako vneto tiščite glave skupaj, se glasno krohotate in ste tako samozadostne, da noben dedec nima šans. Če si že drzne plačati kako pijačo, dobi sladek nasmeh in brco v rit. Klinc, take smo. Grozne.

Ko se prijateljice celo deževno nedeljo s fanti stiskajo pod kovtrom, te popade bes. Pomanjkanje močnih rok, ki bi ti odnesle smuči v klet in tebe vrgle na kuhinjski pult, je tako frustrirajoče, da se predaš.
In se pod oznako vojne tajne prijaviš na eno izmed tistih spletnih strani. Spletnih strani, ki delujejo po principu: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

Skratka, požreš ponos, si izmisliš seksi ime, recimo Diva Škorpijonka in začneš brskati za fotografijo, ker fotko Adriane Lima, ti avtomatsko zavrne. Še dobro, da imaš pri roki fotke izpred 5 let, ko si prebolela trakuljo in si v koplakah zgledala kot posmeh svojim klasičnim oblinam. Skrito za velikimi očali te res ne bo nihče spoznal.

In se začne dejtanje. Sranje je, ker se tudi oni sramujejo svojega pojavljanja na svetovnem spletu in se skrivajo za nekimi slabimi slikami. Kako naj po sliki njegovega palca, zakopanega v mivko presodim, če je večji od metra in čevapčič. Jebiga, višina je pomembna. Kaj naj sicer s svojo zbirko štiklov?
In greš na prvi randi. Izbereš si en lokalni bife, kjer te živa duša ne pozna in čakaš.

Že ko se pojavi na vratih, ti postane slabo. Bele lanene hlače, beli usnjeni natikači, beli prameni. Jezuskristus… Pa ugotoviš, da je on bolj Harekrišna. Na potovanju po Indiji je preboleval svoje sovraštvo do bivše žene, ki ga je 10 let varala in mu pustila oba otroka. Ki nujno potrebujeta mamo. Pa ti bi bila kar primerna. Dovolj si stara, najbrž tudi dovolj pametna, pa če bi se kar zmenila.
Glej stari, sej ful fajn, Indija je zakon, ampak jaz sploh nočem otrok. Sploh pa ne tujih. Pa hvala za pir.

Drug je simpatičen. Nikakor ni material za seks, je pa za kino. In na Šmarno. Prijeten, prijazen. Ampak takih imam dovolj. Po tistem, ko mi odnese smuči v klet, se moj interes zanj nekako čudežno izgubi.

Tretji pa je res model.

Teži na mojem spletnem profilu. In piše. Prosi. Nagovarja. Pa naj mu bo. Ga vprašam, kako ga bom prepoznala. Pravi, da je Ljubljančan (ali imaš registrsko vtetovirano na čelo), visok, atletski, star 38 let in da mu manjka 1 zob. 1 zob!!! Kak zob, kir zob? Nekaj muti, da ne ve točno…. Človek, pa ne moreš biti tak pujs! Takrat me pa začne matrat firbec. Se predam. Da se dobiva v fini gostilnici na kavi. Tik preden se poženem iz službe, da slučajno ne bi zamudila, ker mi gre zamujanje neskončno na jetra, mi pošlje SMS, da bo malo zamudil: ker je na Šmarni ful gužva. Ne me jebat! Brez zoba (kar predstavljam si ga brez enke), prešvican in usran!
Spremenim plan in se dobiva v kafiču na avtobusni postaji pod Šmarno. In kaj je na splošno ta obsesija s Šmarno goro? Po njen plezajo samo še obupani, samski moški? Ali samo lažejo, da skoz hodijo v hrib, da bi izpadli težki frajerji?
Že na kilometer ga prepoznam. Ko se zasmeje, se veselo zasmejem  z njim. Sicer mu ne manjka enka, pač pa dvojka. Pa človek božji, saj ne moreš hoditi po svetu brez zoba! Njemu se to ne zdi nič takega. Zobje so dragi, dokler lahko še je kotlete, nima nobene potrebe po novem zobu. Ne pozabimo, da  v službi dela s strankami…

Po hitrem postopku se spokam in skrijem. Zamenjam telefonsko številko in si prebarvam lase. Da me slučajno ne bi kdaj kje ustavil. Naknadno zvem, da je doma iz Litije, da je star 44 let in da si ni lani na kolesu zbil zoba, temveč tak hodi naokrog odkar ga poznajo. Se pravi, da ni samo škrbast, temveč tudi lažniv!

Potem sem šla še na eno kavo. S tipom, ki je pravkar prikruzal iz Indije. Bil je tako drobčken, da bi mu že en rižek zlomil nogo. Ker je od trakulje minilo že kar nekaj let, si z njim res nimam kaj pomagati. In kaj je sploh s to Indijjo? Je to ena nadgradnja Šmarne gore. Če nimaš za Indijo, greš pa na Šmarno…

Bilo je še nekaj modelov. Vsak je bil po svoje ubrisan. V soboto grem še na eno kavo. Na sliki zgleda ful dobro. A ga imam na sumu, da je zretuširal enega kitarista. Ne morem ugotoviti, kdo bi bil, ampak se mi zdi, da sem ga nekje že videla.
Mogoče je pa Slash!
Kolikor vem, ima vse zobe, radiator na trebuhu in en velik šop las… Če bo hotel, si dam še joške povečat!

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Zdrava mera ljubosumja

26 torek Mar 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 4 Komentarjev

Značke

ljubica, ljubice, ljubosumje, moški, nočko, pogrešam te, razmerja, žena, ženske

Naj se moški še tako pridušajo, da smo babe čisto zmešane in si ves čas nekaj domišljamo, vztrajno pozabljajo na ženski 6. čut. To ni tisti čut, ki nas vleče po razprodajah, vsako jutro na tehtnico in v jok, niti ne botruje slabemu bočnemu parkiranju ali peki odličnih piškotov.
Vsemu naštetemu botrujejo vaja, lenoba ali razvada.
6. čut pa nezmotljivo začuti njegov fokus na zadnjici, ki je manjša in bolj čvrsta od tvoje. Ali smo se že tukaj zaklale? Večinoma smo ženske ljubosumne na mlajše in lepše. Ali moški mečejo oči res samo za njimi? Jih nikoli ne zmeša tista, ki je bolj bistra od tebe? Tista, ki se s kolesom bolj pogumno spusti z Golovca ali tista, ki piše lepše pesmi in na njene prsi gravitacija ne deluje? Zagotovo smo alergične na tiste, ki se jim v očeh prikazujejo tiči in njen erotični naboj ubija še rože okrog nje.
Kakorkoli, na tekmico se ne da gledati, ne da bi ti slina stekla po bradi. Napad ljubosumja je kot epileptični napad. Ne moreš se ga ubraniti in vedno useka nepričakovano. Predvsem za tistega, ki mu zakoplješ nohte v hrbet.
Poznamo več stopenj vohljanja in božanja ljubosumja v smeri dlake.

  1. Vohljanje po njegovem telefonu, medtem, ko se on tušira. Včasih je bilo to še lažje in si ga lahko prebrskala medtem, ko si je privoščil jutranji ritual na stanišču. Odkar je telefon njegovo žezlo na straniščnem prestolu, moraš biti bolj hitra. In temeljita. A ko boš našla SMS, ki ga je poslal mrhi, ki si jo vedno imela na sumu:« Te že pogrešam! Nočko!«, pripiši posledice sebi. Najprej se treseš, potem jočeš, ima te, da bi ji poslala Črnogorce na vrata, potem spiješ pol litra vina in je vse še hujše. Dokler ga ne dobiš v pest, si že čisto blesava in neartikulirano groziš, on pa te poskusi prepričati z najbolj logičnim izgovorom. »Pogrešam jo zato, ker mi je dolžna keš!« »Aja, kaj pa nočko? Meni nikoli ne zaželiš nočko!« Potem je vse na tebi. Boš verjela in požrla in se šele čez leta tolkla po glavi, ker si nasedla na najbolj blesavo foro in jo kupila, ker mu nisi hotela spokat kufrov?
  2. Brskanje po njegovih telefonskih izpiskih, ki jih je lastnoročno odnesel v kanto pred blokom. Pa se tega sploh ne bi spomnila, če te ne bi enkrat po krivici obsodil ravno tega! Kako se nisem sama tega prej spomnila? Kaj pa skriva? In seveda naslednjič nasedeš in se sredi noči plaziš po kanti za smeti, smrdljive paprije skriješ v torbo in jih na skrivaj preštudiraš. Klinc, nič pametnega, odkar so maili, nimaš več šans. Samo roke ti smrdijo po pomarančnih olupkih in kavni usedlini. Fuj! Spet te je nategnil.
  3. Potem so njegovi nočni izleti s prijateljčki. Ko se ne javlja na telefon. In se z jutrom privleče domov. Brez izgovora. Smo ga pač pili. In kje si spal? Pri enih študentih. »Šit, a res misliš, da sem tako neumna?« Takrat mečeš krožnike in iščeš oster nož. Seveda si potem ti neuravnovešena, zmešana baba.

Image

Zgoraj našteti so samo prijemi, ki so delovali pred globalno digitalizacijo.
Pred kratkim sem slišala za žensko, ki je skrekala njegovo FB in gmail geslo in si kot on dopisovala z njegovimi potencialnimi skušnjavami. Kapo dol, ne samo, da je zvohala geslo, tudi prava vprašanja je postavljala in se prikopala do njihovih naslovov. Zdaj ve, kje skušnjavke živijo in jih bo ob prvi priliki z motorno žago čakala pred vrati. Zbrisala mu je njihove telefonske številke in jim poslala grozilna sporočila na FB. Iz svojega računa. Da bodo vedele s kom imajo opravka.

Eh, pa saj niso pomembni prijemi ljubosumnih žensk. Pomembno je, da tekmice navohamo na kilometer. In slej ko prej se sumi izkažejo za upravičene.

Takrat smo vsaj malo potolažene. Da nismo čisto nore.

A moški kak deci ljubosumja sprovocirajo tudi sami. Da spet vzbudijo ta divjo babo v nas. Ki se je čisto ugojila v komot razmerju in je pozabila na divji seks v liftu, ter ga ves čas klofta po prstih, ki lezejo v njen dekolte.

Bodimo si na jasnem; vsi zgoraj našteti prijemi so katastrofa. In tega se ne dela. A vseeno to vsi počnemo. Če ne drugače, pa ob poznem SMS sporočilu, zastrižemo z ušesi in skozi zobe zapojemo: »Kdo nam pa piše tako pozno?«…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Moški s pravim korakom

14 Četrtek Mar 2013

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 23 Komentarjev

Značke

Bradley Cooper, Byan Gossling, Justin Bieber, korak, moški, nočna smuka, Rugelj, samski moški, tek na smučeh, Tom Ford, Ugg, zabava, ženske

Izumirajo. Pregovorni lovci so sami sebi odstrelili jajca. Znanstveniki krivijo pesticide, psihologi mame, jaz pa trdim, da smo za to krive njihove prijateljice.

Ker jim vedno odnašamo riti. Z njimi se družimo, ko jim je dolgčas. Jih tolažimo, ko jim je hudo. Nosimo pomaranče, ko jim kaplja iz nosu. Pazimo, da jih amazonke ne pojedo za zajtrk in jim predstavljamo svoje prijateljice. Dokler jih ne zmanjka. Meni in njemu. Vabimo jih na žure in že od daleč zavijamo z očmi, ko za šankom koketirajo mladoletnicami. Jih zjutraj poslušamo, da se z njimi niso imeli kaj pogovarjati. In nikoli ne rečemo, »saj sem ti rekla«!

Stopicljajo na mestu v prevelikih čevljih in se spotikajo ob lastne vezalke. Me pa jih pobiramo vsakokrat, ko se prekucnejo na nos. Najbrž bi bil že čas, da jih enkrat pošteno sunemo v rit in jim povemo, kar jim gre. Da jih lahko na samotnih sprehodih po Pokljuki  kvečjemu povozi kak podivjan tekač na smučeh. Da na Nanosu lahko srečajo samo besne ženske. Da naj se že enkrat spustijo na realna tla in začnejo po njih korakati s samozavestnim korakom.

Ker moški so labilna bitja. Imajo preveč begave oči in tako obupno iščejo, da je vsaka, ki se jim nasmehne, potencialna mati njihovih otrok. Pa ni. Če bi bilo to res, bi bile branjevke vsak dan trikrat zaročene.

Čas je, da se vzamejo v roke. In začnejo oni voditi igro. Kdaj vas je kateri nazadnje povabil na nočno smučanje s Tolstega vrha? Kdaj se je on odločil namesto vas kaj boste kuhali? Kdaj so vam v obraz povedali, da so v uggicah vaše noge debele? No, rekli so mi že, da si za ta denar lahko kupim tudi čevlje! In kdaj so vas namesto na razprodaje odpeljali v striptiz bar?

Naj se vragi prestrašeni že enkrat postavijo na zadnje noge in glasno zarjovejo. Mogoče res ne bodo veš zrastli in so najvišji samo na še na koncertu Justina Bieberja. Vsaj od deklic… Lahko pa so v glavi večji. In močnejši. Samo naj si že enkrat, hudiča, upajo! Povabit pravo žensko na gin tonic. Tisto, ki si jo res želijo. In ne tisto, ki jo lahko dobijo.

Kaj pa vem, kdo je kriv. Smo ženske res tako strupene? Samozadostne in zaguljene? Zagotovo nismo. Je pa res, da smo kot psi. Zavohamo strah na kilometer in besno lajamo, ko nekdo prestrašeno spušča pogled in tako zardeva, da obstoji ves promet na Tržaški.

Moški, nehajte se zmrdovati nad brokolijem in cvetačo. Jejte vitamine, zagotovo bo po njih korak bolj strumen. No, pa saj to so vam že mame govorile. One že vedo… Sploh, če vam še pri tridesetih likajo srajce…

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Boginje in guruji seksa

06 Četrtek Sep 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 3 Komentarjev

Značke

dušan, ekskluzivno, Goričko, ljubice, maja, moški, neodvisnost, olimpijada, perkamndelc, prasci, razmerje, rože, seneni nahod, skok čez plot, ženske

Vsakdo je imel v življenju svojo boginjo in guruja seksa. Vsak ima nekje pod pasom skrito svojo Anito nikoli sito in vsaka svojega Dušana.
In vsak ima svojo Majo in vsaka svojega Zokija. Tista prasca v lajfu, ki te vedno znova vržeta po tleh.

Dušani se po navadi pojavijo v obdobju v prebolevanja Zokija. Prekletega ušivca, ki se ni pasel samo po domačem pašniku, temveč bi se z lahkoto uvrstil na olimpijado v preskakovanju plota in v  jahanju neznane kobile.

Moškemu pride boginja Anita nasproti, ko preboleva ledeno princeso Majo. Mrho, ki ga je na začetku začarala s svojo neodvisnostjo na koncu pa spila kri, ko je sama premalala stanovanje, si kupila boljše kolo, zaslužila trikrat več kot on in je rada hodila skakat iz aviona. Skratka, kastrirala ga je v vola, ki je na koncu obstal in samo zabodeno zijal. Od nadutega rjovenja afriškega leva je ostal perkmandelc, ki ni vedel v katero votlino bi se skril.

Kdo bi si mislil, a ravno prebolevanje prascev je trpljenje brez konca in kraja. Sonce se potuhne, svet ovije mraz ostrih nožev. Za prebolevanje prasca je portebno veliko več časa kot en letni čas. Potrebuješ vsaj štiri. Ker te na vsakega izmed njih vežejo nepozabni spomini.
Kako sta se poleti kregala na morju, ker v razbeljeni vročini nisi hotela z njim splezati na najvišji vrh Krka. Jeseni ti je vrnil, in za Dan mrtvih ni hotel s tabo na britof, kar mu je zamerila cela tvoja žlahta. Zimo sta preživela v kujanju in metanju piskrov v vrata. Spomladi ga je napadel pa seneni nahod in takrat res ni bilo nič od njega. Še avto je vozil s smučarskimi očali!
Jp, to so res čudovite stvari, ki jih je težko pozabiti. Se še spomniš, kako je vedno pihal in kihal, če stanovanje ni bilo tako čisto, da bi lahko lizal svoj priljubljeno pašteto s parketa? In kolikokrat si ga zasačila v klubu, ko bi moral biti na kondicijskih pripravah na Goričkem? No, na goričkem je že bil…

Kakorkoli, tvoje predale kmalu zapolnijo manjše hlačke, tvoje štikle zamenjajo ošpičene pete in tvoje knjige mastne modne revije. Takrat je jeba. Sledita vsaj dva letna časa, ki sta izgubljena na relaciji med praznim hladilnikom, vsemi pajzli okrog bloka, poceni cunjami, poceni vinom, poceni solarijem in dragimi prijatelji.

Potem se pa nekega brezveznega jutra zbudiš in tvoja prva misel ni, katera mu je pa danes tekla po sveže žemlje, temveč se zaveš, da si lačna! Življenja! Juhej! Tokrat se malo bolj pošteno počešeš, oblečeš kavbojke iz srednje šole, si po sto letih spet narišeš črno črto čez veke, kajti ni več bojazni, da bi hodila domov objokana in spacana do komolcev. Konec je z žalovanjem!

Takrat se zgodi. Če imaš srečo. Nekje se Dušan privleče v tvoje življenje. Guru seksa, ki te pelje boga užitkov cukat za brado. Taki vohajo svoje žrtve na daleč. Nikoli nisem pogruntala kaj točno te izda, zagotovo pa mora biti nekaj na tvojem veselju, pogumu, otresanju jezika ali pa podloženem modrcu. Jaz se ničesar ne bojim! Pojem te za zajtrk. S tvojimi grdimi čevlji vred. Pa smo tam. Pri pogumu in brezskrbnosti, ki spustita Dušana tja, kjer ni bil še nihče. Ko z nohti praskaš lošč s parketa in sosedje glasno šepetajo za tvojim hrbtom.
Guruje imam na sumu, da je njihov seksualni dotik kompenzacija za nekaj drugega, kar jim manjka. Pa ne mislim tistega… Bolj nekako »kot, recimo, slepi dobro slišijo«. Ali pa »imajo tisti z velikim nosom velike… podplate«. Mogoče se jih  ženske enostavno ne bojimo. Ne bojimo se, da se bomo zaljubile v njih in se z lahkoto obnašamo kot valkire iz filmov, kjer se Emanuella in Hans ves čas dajta dol,  a na koncu zmeraj pride vodovodar, ki mu jo odpelje v hosto.

Za ženske me ne sprašujte, vem pa, da so moški navdušeni nad nikoli sitimi Anitami. Razmerje, ki temelji samo na seksu je super stvar, mi pravijo. Ne potrebujejo šopkov rož in nedeljskih izletov na kremšnito. Anite niti ne zahtevajo ekskluzive. Vse, kar potrebujejo, imajo moški vedno s sabo.

A če prav pomislim, smo ženske nategnjene v vsakem primeru.
Pri guruju seksa imamo še mi kaj od tega, pri prascu pa vse ostale – razen nas.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Žensko vprašanje, na katero moški nikoli ne sme odgovoriti…

31 torek Jul 2012

Posted by urskaula in PAVLA ŠVOH

≈ 4 Komentarjev

Značke

debelost, Demeter Bitenc, hujšanje, kalorije, kilogrami, kruh, moški, Nana Zaneli, obsedenost, Petrol, sir, tek, telovadba, vojne, zdravo življenje, ženske, žur

“Povej mi po pravici, sem debela?”

S tem vprašanjem je treba biti previden. Komu ga postaviš in kakšen odgovor želiš. Predvsem nobena ženska, ki je količkaj pri zdravi pameti, ne želi iskrenega odgovora. To je enkrat ena.
V veliki večini pa ženske preitravajo z vreščanjem pred ogledalom.

Jaz sem pa še prav poseben kujon, ki meri svoje kilograme po kavbojkah.
Te so mi bile prav, ko sem prišla iz Indije. Ok, jih dobim čez gležnje. Tudi nekaj.
Te sem nosila pred 10 leti. Te pogojno spravim na rit, bognedaj, da se prognem. Bodo počile okrog in okrog stegen, pa bomo imeli moderne kratke hlače. Ampak to je zato, ker so bile od takrat že tolikokrat pošite, da so se v resnici skrčile za vsaj eno številko (beri: za najmanj pet dodatnih kil). Ali pa so jih palčki čez noč skupaj vzeli. Palčki in svizec sta kriva. Vsak po svoje…

Na tehtnico ne stopim. Ni šans. Vse odkar kavbojk iz Indije ne dobim čez kolena.

Jaz se vsak dan odpovedujem hrani.
Vsaj do poldneva mi rata. Se šlepam na belo kavo in čik. Potem pa se pridružim obsedenemu stanju naročanja hrane in omedlevanju od lakote. Po kosilu se slinim po pisarni in bi najraje spraskala z mize predpotopen čigumi, ki ga je tja najbrž nalepil še Demeter Bitenc (takrat je imel še svoje zobe, kar je dovolj nazoren podatek)… Potem je do večera mir. Jaz se trepljam po ramenih in sem strašno ponosna sama nase. Vse dokler ne pride čas za večerjo in z veseljem se pridružim bogato obloženi mizi. Saj bom samo en pajs. Dokler skoraj ne prigrizem v klet.

Potem pa zjutraj ponovi vajo. Kavbojke iz Indije gredo samo čez gležnje. To so eni prekleti Koroški geni, vam rečem!

Ne se spuščat vame, koliko kilogramov imam in kako zgledam. Jaz bi jih rada imela veliko manj!

In težim njemu. Ker je itak on kriv za vse. Za lakoto na svetu. Vse vojne, predvsem tisto v Siriji, kamor zdaj ne morem odpotovati za krompirjeve počitnice. Ja, predvsem to vojno mu zamerim.
Kriv si je pa popolnoma sam.
Ker na vprašanje: »Se ti zdim debela?« odgovarja vedno bolj iskreno.
Najprej, da se mu zdim krasna.
Klinc, pa krasna.
»A se ti zdi moja rit velika?«
»Ne, zdi se mi glih prav!«
»Glih prav, glih prav, to govoriš samo zato, ker sem tvoja punca!«

Potem se nekaj časa kujam in spet začnem:
» Ti, a veš, zakaj mi pa ne rečeš., da sem debela, mogoče me bo pa to motiviralo, da bi šla tečt?«
Me samo pogleda in zavije z očmi:«Na to finto, me pa ne boš dobila!«

Najhuje je po kakih žurerskih vikendih. Med nedeljsko vožnjo proti domu prisegam na vse svetnike, dajem častne Titove, da v ponedeljek pa res začnem.
Zdravo jest, manj kadit, ob večerih namesto špricerja pit vodo…
Tako je bilo včeraj. Sem mu najedala, se sama sebi strašno smilila. Ko sem se na Petrolu zagledala v oknu, sem tiho molila, da je to zagotovo tista konveksno, konkavno finta…
Če povzamem – katastrofa.

In sem najedala naprej. Pa o tem, kako so ene obsedene s svojo postavo in ful trenirajo, zagotovo nimajo v življenju pod milim nebom kaj za početi. So brez prijateljev, partnerjev, otrok… Reve pa take.

Takrat me pa pogleda:»Pa saj ti lahko pokličem osebno trenerko. Te bo malo zmerila, pa predpisala vaje…«
»Aha, saj sem vedela! Ti ves čas misliš, da sem debela! To je dokaz! Lažnivec potuhnjeni! Mene že ne bo ena merila! Že zadnjih pet let na zdravniških pregledih lažem, da ne morem na vago, ker me noga boli. In imam ful težke šraufe v roki.«

V glavnem, danes sem cel dan kuhala neke zelene zadeve, se utapljala v kumaricah in bučkah, od melone mi gre že na bruhanje. Nisem pa niti pipnila mojega ljubega sira in niti pogledala nisem kruha. Krajček, da je manjkal? Ziher je bila Nana Zaneli, jaz že ne!

Klinc, pa tak lajf, vam rečem. Vsi so šli na špricer, jaz pa tule sedim in pretapljam svoje kile v blog.

Fak, pa ful sem lačna… tole tipkanje… ziher skuri za en kos sira kalorij, mar ne?

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

Nevarna razmerja in gospa brez marele

05 nedelja Feb 2012

Posted by urskaula in LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA

≈ 7 Komentarjev

Značke

blahnik, ezoterično, klub, lenoba, manolo, marela, moški, negliže, nevarna, nočni, punčka, razmerja, razšaranje, samski, vdovec, ženske

Pri petintridesetih je težko najti nekoga, ki ti je pisan na dušo, ni poročen, ni kreten in ne živi na Kitajskem. Tam vsak dan zajtrkuje juho z rezanci, poganja kolo in za preživetje izdeluje vezalke.
Kakorkoli se sliši grozno, če že recikliraš moškega z otroki, je bolje, da je vdovec, kot da ima nekje bivšo ženo, ki bo usmerjala tvoje življenje. Kdaj boš šla v opero, kdaj s prijateljicami v savno in kako mastno mleko boš kupovala.

Jebiga, pri naših letih težko dobiš partnerja brez bogato naložene prikolice.

Zato imajo moški dve možnosti: ali se vlačijo po klubih, ki, odkar je kajenje v njih prepovedano, smrdijo po cenenih oldspajsih in prepotenih podpajsih, ali z dežniki ponujajo usluge ženskam, ki brez njih sredi neurja prečkajo prehod za pešce.  Se sliši butasto?

Meni tudi. A  to se res dogaja.

Urejena gospa teče čez cesto in naenkrat z njo teče atletski gospod, ki nad njo drži majčkeno marelo s polomljenimi špici. Pod nadstreškom od Name mu urejena gospa prijazno pokima in izgine v štacuno, njemu pa kaplja dež za vrat. Po enem tednu se srečata na fusgengarci  in on jo povabi na kavo. Ona, dolžna usluge, gre z njim. Po enem tednu ga povabi na večerjo. Ker je takrat hčerka pri očetu. Njemu se smeji okrog ušes, ko vidi, da ga gospa, letom navkljub, pričaka brez modrca. Potem je vse samo še pisofkejk. A pisofkejk rata ena velika jeba, ko ga povabi na smučanje s sestro in njeno družino v Kranjsko Goro. Ajej, madam, jaz sem prišel samo na seks, ne na družinsko srečanje. Poleg tega, pa, roko na srce, si malo prestara zame. S tri leta starejšo gospo pa res ne bom paradiral po mondenem smučarskem središču. Po Aspenu že, tam me nihče ne prepozna, po ušivi Kranjski Gori pa res ne!

Že pred časom se je sprijaznil, da je raje sam, kot z:

a)      Mrho, ki ga bo komandirala in mu usmerjala življenje.

b)      Z ljubosumno coprnico, ki mu bo vsak dan brskala po telefonu.

c)       Ezoterično lepotico, ki ljubi čevlje Manolo Blahnik.

d)      Hipijko, ki najraje poležava v resortu s 5 zvezdicami.

e)      Poslovno žensko, ki bi iz njega rada naredila galeba.

f)       Lenobo, ki bi jadrala na krilih njegove socialne podpore.

Če res ni nobene prave ženske za njega, potem je raje sam!
In to pove vsaki vampirki iz nočnega kluba, dami brez dežnika, simpatični ljubici, ki neskončno rada seksa, nikoli ne teži in v teater zmeraj prišverca pol litra špricerja.

Vsaka izmed njih je super. Vzporedno, vsaka posebej, najbrž bi bile tudi vse tri naenkrat za akcijo.

A kaj, ko se je on resno odločil, da bo sam. In nobeni ne bo porival avta, ko ji crkne, ne bo ji pošiljal poljubčkov, še manj šopkov za rojstni dan.

Pa smo tam. Vsaka izmed nas, ki smo čisto fajn punce, je bila kdaj žrtev razočaranega moškega. Ki se je odločil, da je raje sam.

Pa gospa brez marele krasno kuha in ima rit dvajsetletnice, punčka v plastični minici bi ga ljubila na veke vekov, una s špricejrem bi z veseljem vsako noč skakala po njem in ga ne bi nikoli vprašala, kje se je potepal.

Pa ni šans.

Ker ga je ena  ful fajna – jaz ali pa ti – pripeljala tako daleč, da druge fajne – jaz ali pa ti – nimamo šans.

Res zajebano.

Rate this:

Share this:

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Google +1
  • Email
  • Print

Like this:

Like Loading...

RUBRIKE

LISICA KUHARICA LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICA PAVLA ŠVOH TETA IZ PLIBERKA ŠTIKLE & RUKZOK

Lisicamica tvita!

  • @maticslapsak pošte so prašne časovne kapsule; od sistema za zlaganje priporočenih pisem do bonbonov 505 crtom...@BarbarAnkaran @pengovsky 4 hours ago
  • Obstajajo modni kiksi, a ni hujsega od prijaznega moskega, ki ima cez ramo zenino torbico... 15 hours ago
  • @russhie Ojla, samo, da se zahvalim; javor je prišel k sebi in je spet važen ko marela! :) 1 day ago
  • Klinc, pa piškotki.Če bi kupila vse čevlje iz oglasov,ki me po njihovi zaslugi zasledujejo, ne bi imela več za piškote.Niti za obične kekse. 1 day ago
  • @steinbuch mater, ti je fajn. Ziher si v odlicni druzbi. 1 day ago
Follow @lisicamica
junij 2013
M T W T F S S
« May    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.

Meta

  • Registriraj se
  • Log in
  • Entries RSS
  • Komentarji RSS
  • Blog at WordPress.com.

Recent Posts

  • Seksi in na robu bankrota
  • Fatalna ljubezen ali samo fatalno sranje?
  • Presneti pikniki
  • Kadilci smo najbolj zabavni
  • ŠIFRA: Osamljen, potreben, ločen, lastna kmetija, možnost skupnega oranja.

Top Clicks

  • pizdun.org/2013/05/27/fat…
  • lisicamica.files.wordpres…
  • twitter.com/IrenaSirena
  • twitter.com/lisicamica
  • lisicamica.wordpress.com/…

Blog at WordPress.com. Theme: Chateau by Ignacio Ricci.

loading Prekliči
Post was not sent - check your email addresses!
Email check failed, please try again
Sorry, your blog cannot share posts by email.
%d bloggers like this: